Pregled leta 2019 – ko sanje postanejo resničnost

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Kot imava že v navadi, se vedno ob koncu leta ozreva nazaj in pogledava, kaj sva v preteklem letu doživela. Leto 2019 je bilo za naju zelo posebno leto, čisto nič podobno kateremu koli prej. Vsako leto sva seštela, koliko dni sva potovala. Letos pa bi bilo bolj smiselno prešteti, koliko dni sva bila doma. Namreč, pred enim letom sva si uresničila dolgoletne sanje in se podala na daljše potovanje po Južni Ameriki. Iz začetnih 6 mesecev, sva raztegnila na kar 9 mesecev.

par pred božično jelko in jaslicami

Leto zaključujeva v toplini doma in v perujskih puloverjih 🙂

Pregled leta 2019

JANUAR

Novo leto sva pričakala na čilskem otoku Chiloé. Vedno sva si želela novo leto praznovati nekje na toplem, ampak Chiloé je bil najslabša možna izbira, saj je bilo vreme zelo podobno tistemu v Sloveniji. To je pač čilska Patagonija 😀 muhasto vreme 🙂 Kakorkoli, januar sva preživela v Patagoniji, med visokimi gorami, ledeniki, turkiznimi jezeri, ranči … Patagonija naju je res navdušila in gotovo se še kdaj vrneva. Najbolj všeč nama je bil Huemul hike v Argentini, puma v Torres del Paine (Čile) in pa občutek konca sveta na Ognjeni zemlji.

Cerro Castillo

Zaljubljena v Patagonijo! Noro lepa je.

FEBRUAR

Februarja sva zelo veliko potovala. Prevozila sva celotno obalo Argentine, od Ognjene zemlje pa do Buenos Airesa. Na poti sva si ogledala izredno zanimiv okamneli gozd in pa otok s čopastimi pingvini. Žal pa nisva imela sreče z orkami na Peninsuli Valdez. Po ogledu in opravkih v Buenos Airesu sva obiskala še sosednji Urugvaj, ki naju je s svojimi visokimi cenami kar izstrelil dalje v Brazilijo. Brazilija pa … oh, čudovita je! Začela sva z obiskom kanjonov na skrajnem jugu države, potem obiskala otok Ilha Santa Catarina s čudovitimi plažami, do konca meseca pa sva bila že v Rio de Janeiru.

ženska in pingvin

Katarina med pingvini, Isla Pingüino, Argentina

MAREC

Pust je bil letos šele marca, midva pa sva ga pričakala na karnevalu v Rio de Janeiru. Bilo je noro in nepozabno. Res, vsakemu priporočava to izkušnjo. Po karnevalu je sledilo približno 2-tedensko potovanje po Braziliji skupaj z Rokovo sodelavko. Naredili smo en ogromen krog, ki na zemljevidu sicer zgleda precej boren 🙂 Po prevoženih 5000km, kjer smo se kopali pod skoraj 300-meterskim slapom, se sprehajali po modernistični Brasilii in se sončili na najlepših brazilskih plažah, smo se vrnili v Rio. Midva sva potem sama nadaljevala pot proti slapovom Iguazu in nato vstopila v Paragvaj.

cristo redentor

Rio de Janeiro, Brazilija

APRIL

O Paragvaju sva vedela zelo malo, a naju je izredno lepo presenetil. Poceni država pa tudi kar nekaj zanimivih stvari lahko ponudi. Navdušila naju je predvsem največja hidroelektrarna na svetu – ITAIPU. Ko sva se vrnila v Argentino, sva obiskala izredno lep nacionalni park Iberá. Močvirnato področje je bilo polno živali: kapibar, jelenjadi, kajmanov in najrazličnejših ptic.

skupina kapibar, park Ibera

Živali je v parku Ibera res veliko in jih ni težko opaziti.

Navdušenje nad Argentino se je še povečalo v naslednjih tednih, ko sva skupaj s švicarskima popotnikoma prevozila argentinsko puno – noro pokrajino na 3000m – 4000m nadmorske višine. Nepredstavljivo, kakšna pokrajina je tam! Slane puščave, lagune, kamnite strukture, vulkani … res noro!

skupina popotnikov na makadamski cesti v andih

Skupinska fotografija pred spustom v 3.največji salar na svetu, Salar de Arizaro, Argentina

Konec aprila, za velikonočne praznike sva letela na Velikonočni otok in tam praznovala veliko noč med kipi moai. Po povratku nazaj se nama je pridružila moja prijateljica in skupaj smo si ogledali puščavo Atacama in sever Argentine.

par pred moai kipi na Velikonočnem otoku

Velikonočni otok je bil posebno doživetje. Sploh ker sva bila tam v času velikonočnih praznikov 🙂

MAJ

Maja smo vstopili v Bolivijo in skupaj obiskali Salar de Uyuni, največjo slano puščavo na svetu.

salar de uyuni - pivo

Slovenci na pivu (dobesedno). Z nama je bila še prijateljica Silvija

Nato sva sama nadaljevala pot po Boliviji, po vrtoglavih nadmorskih višinah (bila sva tudi na višini preko 6000m!) in nori pokrajini polni nenavadnih naravnih pojavov – npr. v termalnih vrelcih sva si skuhala jajca :). Za zaključek poti po Boliviji sva prevozila še Cesto smrti, potem pa prečkala mejo v Peru. Začela sva z obiskom jezera Titikaka, potem pa sva si pogledala Rainbow Mountain (mavrično goro), Machu Picchu in ostale inkovske izkopanine.

par skače pred goro Sajama

Skakanje na 4200m, nacionalni park Sajama, Bolivija

JUNIJ

Junij sva začela z obiskom amazonskega gozda v južnem Peruju, potem pa se usmerila nazaj proti perujski obali. Na poti sva šla na treking do Choquequirao, ki mu pravijo tudi Mali Machu Picchu. Le da je po težavnosti dostopa za približno tri Jalovce skupaj. Sledil je ogled perujske obale: puščava – Laguna de Moron, arheološki ostanki – Nazca lines, potem pa mimo Lime do Cordiliere Blance, kjer sva spet uživala med visokimi gorami, ledeniki, lagunami.

Choquequirao ruševine

Ruševine Choquequirao so res lepo ohranjene.

JULIJ

Julija sva prišla v Ekvador. Občutek je bil: CIVILIZACIJA! Ekvador je veliko bolj razvita država od Peruja in Bolivije in tu sva šla po nakupih za stvarmi, ki se jih prej ni dalo dobiti (zobne krtačke Curaprox npr). V Ekvadorju sva šla na Isla de la Plata, ki mu pravijo tudi Galapagos za reveže. Nad obiskom sva bila navdušena, sploh pa nad modronogimi ptiči 🙂 V Ekvadorju sva šla še zadnjič hodit v Ande in sicer na vulkan Rumiñahui, potem pa sva prečkala ekvator in vstopila v Kolumbijo.

bluefooted booby na isla de la plata

Ikona Galapagosa in tudi Isla de la Plata: modronogi strmoglavec ali bluefooted booby

Potovanje po Kolumbiji sva začela z ogledom roza reke, potem pa šla preko puščave Tatacoa med najvišje voščene palme v Valle de Cocora. Konec meseca sva se že namakala v Karibskem morju na severu Kolumbije.

par v parku Caño Cristales

Navdušena nad Caño Cristales – roza reko v Kolumbiji

AVGUST

Po obisku številnih lepih plaž v nacionalnem parku Tayrona in blatne kopeli v vulkanu Totumo je bil čas, da prodava avto. Najino Toyoto sva oddala naslednjim popotnikom, midva pa sva odletela najprej v Bogoto in dalje v Venezuelo. Čeprav se o Venezueli govori večinoma slabe stvari, sva bila midva nad državo navdušena. Seveda situacija tam ni najlažja, ampak narava v Venezueli je res fascinantna. Najbolj naju je navdušil Angelov slap, ki je z višino 979m najvišji slap na svetu. Najino potovanje po Južni Ameriki sva zaključila “v stilu” na venezuelskem otočju Los Roques med koralnimi grebeni, morskimi zvezdami in školjkami.

moški in ženska v karibskem morju

Uživancija v turkiznem morju na Los Roques

SEPTEMBER

Povratek domov po tako dolgem potovanju ni ravno lahek. Kar cel september je trajalo, da sva se res navadila na “normalno” življenje v Sloveniji. Kmalu po povratku sva se odpravila na kulinarični izlet po Sloveniji in Hrvaški, potem pa sva se udeležila tečaja španščine – da vse na poti pridobljeno znanje postaviva v prave okvirje.

tejčajnika na popotniška špančina

Na privatnih urah španščine. Jezikovno mesto, Ljubljana

OKTOBER

Oktobra sva uživala v čudovitih jesenskih dneh in jih izkoriščala za raznorazne aktivnosti v naravi. Preplezala sva več ferat, šla kolesarit v Kranjsko Goro, pa seveda hodit v slovenske gore. Tokrat sva osvojila Kočno in Koroško Rinko, ki sta bili med zadnjimi neosvojenimi gorami v moji slovenski transferzali.

ženska pleza, Ferata Hvadnik

Ferata Hvadnik, Kranjska Gora

NOVEMBER

Novembra nisva počela nič pametnega 🙂 Imela sva bolno mačko in kunko, tako da sva se zadrževala bolj doma in skrbela za njiju. Za rojstnodnevno darilo sem dobila vozovnici za vlak do Nove Gorice in nazaj, kar sva z veseljem izkoristila kot enodnevni izlet. Z vlakom se že res dolgo nisva vozila in bila je zanimiva izkušnja.

vlak drvi skozi tunel

Z vlakom iz Ljubljane do Nove Gorice in nazaj

DECEMBER

Decembra bi morali skupaj s sestro na Filipine, pa sva žal potovanje odpovedali zaradi njenega slabega zdravja. Tako nama je ostalo več časa za krajše izlete in hribe. Končno sva se spet odpravila čez mejo, tokrat le na ogled božičnega sejma v Gradec. Prijavila sva se na tečaj turne smuke, ampak je bil žal tudi odpovedan – zaradi slabega vremena tisti vikend, sva pa potem nekoliko kasneje šla smučat in malo peš po zasneženih gorah. Ja, tudi tale december je bil precej ležeren 🙂

Gradec Uhrturm

Pozdravček iz Gradca!

Iz izrednega potovalnega tempa sva bila ob prihodu domov primorana stvari malo umiriti. Saj, če bi bilo po najino, bi šla v tem času na vsaj dve potovanji, a nama zdravje najinih domačih živali to ni dopuščalo. Sva se pa zato dodobra ustalila v novem stanovanju in sva sedaj pripravljena na prihajajoče leto, ki bo polno izzivov. Med večjimi je gotovo iskanje nove zaposlitve. Kot sem napisala na začetku, statistika letošnjega leta je več dni na potovanjih, kot pa doma! A ni to noro 😀 V letu 2019 sva potovala kar 244 dni! Tega sva si seveda od vedno želela in presrečna sva, da sva lahko to uresničila!

PREBERI ŠE  Zakaj piševa blog?

Srečno novo leto vsem skupaj. Naj bo prihajajoče prestopno leto 2020 zdravo, polno osebnega zadovoljstva, medsebojne ljubezni in malih zmag. Vsem, ki sanjate o daljšem potovanju (tako kot sva midva toliko časa), pa želiva poguma, da si sanje uresničite.

 

PS: te zanima, kako sva preživela leto 2018? Poglej Pregled leta 2018 – ko se ti življenje postavi na glavo.

 

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena