Torres del Paine je nacionalni park na jugu Patagonije in je verjetno najbolj popularna destinacija v Čilu. Znan je predvsem po treh zašiljenih gorah, imenovanih Torres del Paine. Ker je tudi pod UNESCO zaščito, tja vsako leto derejo množice turistov, zato se je treba na obisk tega parka pripraviti, da od njega odnesemo največ.

Osnovne informacije:

• Park Torres del Paine se nahaja daleč na jugu Čila, čisto na skrajni točki Patagonije.
• Najbližje mesto je Puerto Natales v Čilu, ki je tudi izhodišče za izlete v park.
• Vstopnina v park stane 21 000 CLP (kar je vrtoglavih 28€) v visoki sezoni in 11 000 (15€) izven sezone.
• Cene vsega v parku so nenormalno visoke. Pa naj bo to vstopnina, hrana, prevozi, nastanitve, aktivnosti.
• Park je znan po večdnevnem trekingu, imenovanem W-trek, obstaja še daljši O-trek, seveda pa je možno delati tudi enodnevne izlete.
• Vreme v Torres del Paine je izredno spremenjlivo, vremenska napoved pa praktično ne obstaja oz. je samo ugibanje. V vsakem trenutku je za pričakovati veter, dež, celo sneg (ja, sredi poletja lahko tu sneži!), oblake ali pa močno sonce.

Najini nasveti

Pohodništvo

Večina obiskovalcev pride v Torres del Paine z razlogom pohodništva. Kot že omenjeno, najbolj poznana trekinga sta W-trek in O-trek. Dajmo razložit, kaj to sploh je.

W-trek je 5-dnevni treking, kjer pot poteka v obliki črke W. Začne se ob ledeniku Glaciar Grey in poteka vzdolž njega, potem pot zavije v sosednjo dolino, Frances Valley. Gremo v dolino in nazaj ven iz nje po isti poti, ter nadaljujemo v zadnjo, 3. dolino, to je dolina Torres del Paine, kjer je tudi razlaged na ikono tega parka, zašiljene vrhove Torres del Paine.
O-trek je 8-ali 9-dnevni treking, ki naredi cel krog okoli gora. Začne se tako kot W-trek, potem pa se nadaljuje naokoli, po zadnji strani gora, in se zaključi na izhodišču W-trekinga.

Torres del Paine je lahko super!

Kot veliko ostalih trekingov tu v Patagoniji, tudi tu pot ne gre na noben vrh, ampak samo okoli gora. Razgledi so seveda fenomenalni, hoja pa je večinoma po ravnem, samo vsake toliko je kakšen manjši vzpon.

Midva se za W- (ali O-) treking nisva odločila iz večih razlogov. Glavni je bil ta, da se nama ni zdelo smiselno rezervirati nastanitve več mesecev vnaprej, ko pa sploh ne moreš vedeti, če bo vreme primerno za hojo niti za dva dni vnaprej. Škoda se nama je zdelo, da bi dala veliko denarja za kampe na poti, potem pa vse skupaj odpovedala zaradi dežja, snega ali izredno močnega vetra (kar je kar pogosta zadeva v Patagoniji). Drugi razlog pa je, da nama je trapasto hoditi okoli gora kot okoli oltarja Marije na Brezjah. Midva bi šla na vrh! Ne pa 5 ali celo 9 dni hodila naokoli in občudovala »veličino« 2600m visokih gora. Hkrati tudi ne sodiva med ekstremne alpiniste, zato so vrhovi nekako nedostopni.

Kaj se torej da početi v Torres del Paine, če ne greš na večdnevni treking?

Da se narediti enodnevne izlete. Kdor si vseeno želi videti vse tri doline, ki jih sicer prehodimo tekom W-trekinga, to lahko tudi stori. Vendar je potebna dovoljšnja organizacija in kondicija.

Mirador Torres del Paine

Najlažje dostopna je zadnja dolina, tista, kjer so sloviti Torres del Paine. Pot od izhodišča pri kampu Las Torres pa do miradorja (razgledne točke) na Torres del Paine in laguno pod njimi je dolga približno 4h. Toplo priporočava, da začnete s hojo čim bolj zgodaj zjutraj. Namreč, ta pot je izredno pribljubljena in po njej se čez dan vije reka ljudi. Večina jih začne hoditi okoli 8h-9h, zato je za nekoliko bolj miren treking obvezno bolj zgodnje vstajanje. Midva sva za vse trekinge vstajala ob 5h zjutraj in ob 6h že hodila. Tako sva bila na poti večinoma sama in tudi razgled na gore ter laguno sva imela bolj kot ne sama zase.

Slavni Torres del Paine

Frances Valley

Srednja dolina W-treka je najtežje dostopna. Za treking po njej, morate kar hitro hoditi, saj ste vezani na katamaran, ki vas pripelje in odpelje iz izhodišča. Katamaran vozi izpred kavarne Pudeto do pristanišča pri Paine Grande Ranger station. Prvi katamaran gre ob 9h zjutraj, zadnji za nazaj pa ob 18h. Cena je 30 000 (40€) za povratno vozovnico.

Za naju najlepši del parka Torres del Paine je Frances Valley z gorami Cuernos

Od Paine Grande je približno 3h hoje do Mirador Frances, ki je nekje na prvi tretjini doline. Dlje v dolino vam verjetno tekom enodnevnega izleta ne bo uspelo iti. Če pa uspete dobiti vsaj eno noč v kampu Los Cuernos ali Frances, pa lahko prehodite celotno dolino vse do Mirador Britanico in nazaj.

Glaciar Grey

Videti ledenik Grey (ali katerikoli ledenik) je nekaj posebnega. Grey je podaljšek Južnopatagonskega ledenega polja (Southern Patagonian Ice Field ali Campo de Hielo Sur), ki je 3. največji skupek ledenikov na svetu. Midva sva si ledeno polje zelo dobro ogledala že na argentinski strani tekom Huemul hike-a, zato nama ledenik Grey ni bil prioriteta. Videti se ga da iz Mirador Grey, vendar pa je le-ta na drugi strani velikega jezera Grey (Lago Grey). S tega miradorja, kjer je sicer samo 1h hoje, se ledenika ne vidi najbolje. Za lepši razgled, je treba spet vzeti katamaran izpred kavarne Pudeto do Paine Grande Ranger station. Od tam pa se odpravite proti ledeniku. Do prvega miradorja je približno 4h hoje. Še lepši razgled je dalje po poti naprej, za 2. mostom, vendar pa je tekom enodnevnega izleta, vezanega na katamaran to nemogoče. V kolikor uspete rezervirati vsaj eno noč v kampu Grey Camping, pa si boste ledenik lahko dodobra ogledali.

Poleg teh daljših dnevnih trekingov je v parku Torres del Paine tudi veliko krajših sprehodov, tako za uro ali dve, ki prav tako ponujajo lepe razglede.

Mirador Cuernos in Salto Grande

Sicer čisto lahek sprehod od slapu Salto Grande do razgleda na mogočno goro Cuernos se lahko v primeru močnega vetra spremeni v izredno zahteven boj za vsak korak. Ko sva midva hodila tam, so bili sunki vetra tudi do 120km/h. Rok se je še zabaval, mene pa je veter proti moji volji premikal, kamor je pač pihal. Na srečo pot ni izpostavljena ali strma, pač pa gre ves čas po ravnem. Razgled na koncu poti je pa itak fenomenalen: jezero Nordenskjold in gora Cuernos. Čudovito.

Salto Grande

Pumina restavracija; od Laguna Amarga do Lago Sarmiento

Niso vse pohodniške poti v parku Torres del Paine speljane okoli ali pod gorami. Tale potka vodi po patagonski stepi od enega jezera do drugega. Sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če ne bi na tem področju živelo največ pum. Pot je imenovana tudi »Puma’s restaurant« (pumina restavracija), saj je tu glavno lovišče pum na gvanake (patagonske sorodnike lame). Na poti lahko vidimo številne gvanake, ki se mirno pasejo in pa res veliko število kosti, ostankov puminih pojedin. Pogled na ostanke pumine večerje ni za vsakega!

Ostanki mladega gvanaka

Midva sva šla na ta sprehod enkrat takoj zjutraj in enkrat pozno popoldan. Ravno takrat, ko so možnosti, da se prikaže puma največje. Imela sva toliko sreče in vztrajnosti, da sva jo tudi videla. Poseben občutek je stati sredi patagonske stepe, opremljen samo z daljnogledom (jaz) oz. fotoaparatom (Rok) in gledati to lepo veliko mačko. Ja, nisva sedela v avtu, nisva imela nobene obrambe – čisto »gola« sva opazovala pumo. Ampak načeloma pume ne napadajo človeka. Rajši imajo gvanake. In ravno ta večer, ko sva bila midva tam, se je »najina« puma lotila lova na gvanaka. Puma se je potuhnila v visoko travo in se priplazila blizu ničhudega slutečega gvanaka, potem pa skočila nanj in ga zgrabila za vrat. Po krajšem boju je gvanaku uspelo ubežati, vendar je skupil kar nekaj prask. Tale akcija je bila definitivno najboljša stvar v parku Torres del Paine.

Poglejte si zaporedje slik puminega napada na gvanaka:

Puma!

Vstopnina

Kot je že zgoraj napisano, je vstopnina izredno draga. Teh 21 000 CLP velja za 3 zaporedne dni obiska v nacionalnem parku, kar pomeni, da lahko 3 dni zaporedoma obiščete park, ga zvečer zapustite in se naslednji dan spet vrnete, ne da bi še enkrat plačali vstopnino. To je praktično v primeru, da si najdete nastanitev izven parka.

Če pa nameravate ostati znotraj parka, ta vstopnina velja za nedoločen čas. Nama so oskrbniki rekli, da, če želiva, lahko tudi živiva v parku Torej, ven vas ne bo nihče metal in lahko ostanete v parku dlje kot le 3 dni.

Če imate svoj avto oz. niste vezani na prihode in odhode avtobusov v park, se da plačilu vstopnine tudi izogniti. Namreč, oskrbniki parkov so v svojih pisarnah na vstopnih točkah le od 7h zjutraj pa do 21h zvečer. Če pridete pred ali po tem, vas ne bo nihče ustavil in pregledal. Znotraj parka pa seveda nihče ne preverja, če ste plačali vstopnino. Ne rečem, da je to pravilno početje, povem samo, da je možno 😉

Vreme

Vreme v Patagoniji je izredno spremenjljivo in domačini oz. oskrbniki parka vam bodo povedali, da vremenske napovedi pravzaprav ni. Vedno je za pričakovati 4 letne čase v enem dnevu. Zato je nadvse pomembno, da imate s seboj primerno opremo (obleke za toplo in hladno vreme, nepremočljive obleke za dež in veter ter dobre pohodniške čevlje).
Bodite pozorni na izredno močne vetrove, ki nosijo dež v vertikalni smeri in lahko tiste malo manjše in lažje tudi premaknejo ali pa vržejo po tleh. Druga velika nevarnost pa je sonce. Nad južno Patagonijo je plast ozona najtanjša, zato je sonce izredno močno. Mažite s sončno kremo ves čas in povsod. Tudi po dlaneh, ustnicah, stopalih!

Vremenska napoved v Torres del Paine

Nastanitve

Od leta 2017 so rezervacije nastanitev na poti W- in O-trekinga obvezne. Brez rezervacije vas ne bodo spustili na treking. Nastanitve so različnih oblik: od kampov, kjer moraš svojo opremo prisnesti s seboj, pa že postavljenih šotorov, do »refugio« (neke vrste gorskih koč), ki poleg postelje ponujajo tudi polni penzion. Seveda so tudi cene udobju in nacionalnemu parku primerne. Najbolj osnoven kamp je 20 USD na osebo, koče pa so preko 100 USD na noč. Obstaja tudi nekaj brezplačnih kampov, vendar pa so potem res zelo, zelo osnovni.

Težava vseh teh nastanitev ob W- oz. O-treku je ta, da so večinoma popolnoma razprodane več mesecev vnaprej, zato jih je težko dobiti. Za nameček pa še kampe urejajo 3 različne organizacije. Posledično je treba rezervacijo opraviti pri 3 različnih ponudnikih. Nočna mora, vam pravim!

Na srečo je znotraj nacionalnega parka Torres del Paine tudi nekaj hostlov, hotelov in kampov, ki niso na poti omenjenih trekingov in zato malo manj zasedeni. Vseeno pa so predhodne rezervacije v času poletja praktično obvezne. Za tiste, ki potujejo z avtodomi oz. lahko na kakršen koli način spijo v avtomobilu, imava dobro novico: na parkiriščih nekaterih administrativnih stavb nacionalnega parka, je dovoljeno brezplačno prenočevanje. Tušev ni na voljo, so pa stranišča v administrativni stavbi, ki so odrpta 24h na dan. Taka parkirišča najdete pri: Laguna Amarga Ranger Station, Lago Sarmiento Ranger Station, Administrative Headquaters, Grey Ranger Station.

Postelja v avtu je zakon 🙂 tudi v Torres del Paine

Kaj morate vedeti pred obiskom Torres del Paine

• Zavedati se je treba, da je park Torres del Paine izredno turističen kraj. Temu primerno so visoke cene in temu primerno je veliko ljudi v parku. Če to sprejmemo, bo obisk že pol lažji.
• Druga stvar je vreme v Patagoniji: je izredno nepredvidljivo, spreminja se iz minute v minuto in pripravljen je treba biti na vse letne čase v enem dnevu. Primerna oprema in pamet v roke, pa bo tudi pohodništvo varno in prijetno.
• Nastanitve znotraj parka, posebno tiste na poti W-treka je potrebno rezervirati pol leta vnaprej! Ostale lahko rezervirate nekoliko kasneje, a poleti (januar, februar) je zelo velika verjetnost, da bo vse polno.
• Pohodniških poti je ogromno, ni tu samo W-trek in Mirador Torres del Paine. Tudi ostale poti so lepe in vredne truda.
• Park je noro lep, zato uživajte, le pazite na naravo in je ne uničujte.