Roza reka v Kolumbiji – Caño Cristales

Roza reka – zveni nenavadno, kajne? Ampak res obstaja! Nekje, »karnekje« v Kolumbiji, sredi ničesar, med »kavbojci«, govedom in gverilami … tam nekje je tudi pravljična roza reka. Za naju je bil ogled reke Caño Cristales ena glavnih teženj, zakaj sva sploh želela v Kolumbijo. Nekaj tako posebnega pač nisva smela spustiti. In roza reka Caño Cristales je presegla pričakovanja. Reka, pa tudi pot do tja.

Roza reka, Caño Cristales

Roza reka, Caño Cristales

Roza reka Caño Cristales

Caño Cristales je reka na JV Kolumbije, v kateri rastejo posebne roza rastline. Ko so te rastline v polnem razcvetu, je celotno dno reke Caño Cristales prekrito z njimi in od daleč deluje, kot da je reka roza barve. Ampak, da takoj razčistimo: voda ni obarvana in je še vedno normalna, brezbarvna. Le ogromna količina roza puhastih vodnih rastlin daje občutek roza reke. Več o rastlinah in njihovih barvah pa nekoliko kasneje.

reka Caño Cristales

Preprosto čudovito: Caño Cristales

Kje se Caño Cristales sploh nahaja?

Kot že omenjeno, Caño Cristales je sredi ničesar. V bližini je kraj La Macarena, ki je izhodišče za ogled roza reke. Ampak, kje je pa La Macarena? La Macarena je na pol poti med Andi in kolumbijskim amazonskim gozdom. Ta pokrajina vmes je neke vrste savana. Ravninska, z občasnimi griči. V deževni dobi je noro zelena. Tako zelo zelena, kot da bi nekdo preveč navil barve v Photoshopu – le da je to naravno. In ta pokrajina je zelo nedostopna. Večina prometa do La Macarene poteka po reki ali pa po izredno slabi blatni cesti.

govedo v Kolumbiji

Na celo poti sva videla več goveda kot pa ljudi

Kako do Caño Cristales?

Večina turistov pride v Caño Cristales z letalom iz večjih kolumbijskih mest (Bogota, Medellin, Cali ali Vilavicencia). Redki se odločijo za pot po kopnem, saj je res dolgotrajna in nič kaj udobna. No, ampak midva imava svoj avto, zato sva se v La Macareno seveda peljala.

toyota 4runner na rdeči makadamski cesti

Rok – šofer dneva, Vsega skupaj je vozil 9h. Od tega več kot polovico po slabi, makadamski cesti

Kolumbijske ceste so res slabe, ovinkaste in polne lukenj, zato sva si pot do La Macarene razdelila na etape: prvi dan sva iz Ekvadorja prišla do kraja Pitalito. Grozna cesta, polna lukenj, dela na cesti, tovornjakov. Za 300km sva potrebovala cel dan. Drugi dan sva imela v planu 300km vožnjo do kraja San Vicente del Caugan, to je zadnji kraj z asfaltirano cesto. Od tam naprej pa je samo še divjina in blato. Zaradi slabe izkušnje z vožnjo prejšnjega dne, sva iz Pitalita štartala že ob 6h zjutraj in tako prehitela vse tovornjake. Presenetljivo je bila tudi ta cesta v bistveno boljšem stanju in ob 12h sva bila že v San Vicente. Od tam naprej pa nisva vedela, kako. Če bo cesta dobra, greva s svojim avtom, če bo cesta preveč blatna, greva z javnim prevozom (kar je v bistvu Toyota Hilux pickup, v katerega natrpajo potnike).

bus San Vicente del Caguan - La Macarena

Javni prevoz na relaciji San Vicente del Caguan in La Macarena

Začela sva spraševati o stanju ceste in vsi so nama pravili, da sploh ni slaba in da če greva takoj, bova še pred temo v La Macareni. Voznik tega »avtobusa« – Toyote Hilux s potniki se je ponudil, da naj začetni del poti voziva za njim, potem pa nama bo pokazal, kje se morava odcepiti, da bova vozila po boljši cesti. Očitno sta cesti dve, javni prevoz gre po tisti, ki je sicer slabša, ampak gre skozi večja naselja. Druga cesta pa je menda boljša in manj obljudena. Tako sva se po že 6h vožnje, brez kosila ali malice, odpeljala še proti La Macareni. Cesta res ni bila tako slaba, kot sva pričakovala. Pravzaprav je bila navadna makadamska cesta s številnimi luknjami in lužami in kje kaj blata, ampak nič dramatičnega. Za 170km iz San Vicente do La Macarene sva potrebovala še 5h in ravno pred temo prispela v kamp. Rok, ki je vozil večino časa je bil tako utrujen, da je zaspal, še predno se je dobro ulegel na posteljo 🙂

palme in savana, kolumbija

Čudovita pokrajina. Noro zeleni grički kolumbijske savane

Še to: ta del države je še dandanes poln nekih gverilskih in paramilitarnih skupin. Načeloma ne napadajo turistov, saj imajo dovolj dela eden z drugim, ampak previdnost ni odveč. Je pa ravno zaradi tega ob cesti ogromno vojaških kontrol. Na vsakih nekaj kilometrov sva videla eno patruljo. Skrivajo se v bunkerjih, nekateri preverjajo avtomobile, ob cesti so bili tudi tanki, oklepniki … torej, nekaj se tu gotovo dogaja, le da midva na srečo nič od tega nisva izkusila.

mravljinčar, kolumbija

Pot nama je prečkal tudi mravljinčar

 

Kdaj je sploh čas za obisk Caño Cristales?

Caño Cristales je reka, ki »živi« le približno polovico leta. To je v času deževne dobe, kar je od junija do nekje oktobra/novembra. Preostali del leta se posuši. Za turiste so zanimive vodne rastline, imenovane Macarenia clavigera (sedaj veste, od kje tudi ime kraja La Macarena), ki so roza barve in dajo celotni reki barvo.

 

Macarenia clavigera

To so vodne rastline, ki rastejo le na tem predelu Kolumbije v reki Caño Cristales in še nekaj okoliških rekah in potokih. Caño Cristales je najbolj poznan, ker ima največjo koncrentracijo teh raslin. Macarenia clavigera »rožice« se obarvajo glede na količino sončne svetlobe, ki jo dobijo. Zato pogosto Caño Cristales rečejo tudi Reka 5 barv (Rio de 5 colores) ali mavrična reka (Rainbow river). Namreč, Macarenia clavigeraje lahko zelena (najmanj sonca), rdeča, roza, violična in rjava (največ sonca).

Macarenia clavigera

Rastline Macarenia Clavigera od blizu

Ko se reka v času deževne dobe posuši, tudi rastline odmrejo. Z novim deževjem naslednje leto, pa se najprej napolni struga reke, nato pa poženejo še rastline. Marsikdo misli, da je roza barva posledica cvetenja teh vodnih rastlin, pa vendar to niso cvetki, ampak preprosto listi. Tudi marsikdo zmotno misli, da gre za roza alge, a je naša vodička večkrat poudarila, da so to vodne rastline in ne alge.

reka Caño Cristales

Reka Caño Cristales

Agencija oz. vodič za obisk Caño Cristales

Reka Caño Cristales se nahaja v nacionalnem parku Serrania de la Macarena in se jo da videti le v spremstvu vodiča. Agencije, ki jih najdemo na spletu večinoma ponujajo le 2- ali 3-dnevne izlete, cene pa so okoli 200 – 300€. Nobena od agencij nama ni bila sposobna ponuditi le enodnevnega izleta, zato sva z rezervacijo počakala. V kraju La Macarena sva šla v pisarno nacionalnega parka, COR Macarena in se pozanimala tam. Povedali so, da so enodnevni izleti nekaj čisto običajnega in da ga ponuja večina agencij. Nato sva dobila cel seznam ponudnikov, ki imajo licenco za vodenje izletov v nacionalni park in potem se je začelo klicanje naokoli in spraševanje, kdo bo ponudil najboljšo ceno.

skupina turistov na čolnu na izletu v Caño Cristales

Del poti smo naredili s čolnom, del s terencem in del peš

Vedeti je treba, da je tudi enodnevni izlet v Caño Cristales precej drag. Prva cena, ki sva jo dobila je bila 330.000 COP na osebo (kar je približno 92€). Od tega gre približno tretjina za vstopnine in raznorazne takse (mestna taksa, državna taksa, vstopnina v nacionalni park), ostalo pa si razdelijo vodič in prevozniki, ki te v nacionalni park peljejo. S pomočjo sopotnice Argentinke Tanie, ki je prevzela komunikacijo v španščini, smo uspeli najti agencijo, ki nam je ponudila ceno 250.000 COP (70€). Enodnevni izlet, prevoz z ladjo po reki, nato s terencem naprej, vklučeno kosilo in špansko govoreča vodička. Agencija: Cristales SAS. Nihče v La Macareni ne govori angleško, zato sploh ni za pričakovati, da bi se dalo dobiti angleško govorečega vodiča. Ampak saj smo imeli Tanio, ki je prevajala, kar sama nisva razumela.

Roza reka, Caño Cristales

Glavni razlog, zakaj sva si tako zelo želela v Kolumbijo: da bi lahko videla roza reko Caño Cristales

Najin obisk Caño Cristales

Tako pa je zgledal najin enodnevni izlet do Caño Cristales. Ob 9h zjutraj smo se zbrali cela skupina v »pristanišču« (če temu lahko rečemo pristanišče) v La Macareni. Od tam smo se približno 20 minut peljali s čolnom po reki, potem pa presedljali v Toyoto Hillux, preurejeno za prevoz večjega števila potnikov in se odpeljali še globlje v park. Nato pa je sledil celodnevni sprehod po parku in ogled ter plavanje v Caño Cristales. Ogledali smo si več tolmunčkov, slapov, naravnih bazenčkov … vsi preraščeni z roza Macarenia clavigera. Bilo je čudovito. Ko gledaš reko, kako teče preko skal polnih roza rastlin in ko dobiš občutek, da je vse skupaj kot iz kakšne kičaste, dekliške pravljice … nepozabno.

par v parku Caño Cristales

Navdušena nad Caño Cristales

Dan smo zaključili z osveživenim skokom v reko – seveda tam, kjer ni naših lepih roza rastlin, da jih ne bi slučajno poteptali ali uničili. V parku so res strogi in ves čas preverjajo, da kateri turist ne počne kakšne neumnosti. Poleg vodičke so bili na različnih točkah v parku tudi varnostniki, vojska, civilna zaščita, reševalci iz vode. Tukaj res stvari ne prepuščajo naključju.

slap na cano cristales

Kopanje je dovoljeno le tam, kjer ni občutljivih roza rastlin

Pravila nacionalnega parka Serrania de la Macarena

Ker so rastline Macarenia clavigeraizredno občutljive, v nacionalnem parku veljajo prav posebna pravila: prepovedana je uporaba sončne kreme in repelenta! Poleg tega je prepovedan vnos kakršne koli plastike – plastenke z vodo ali plastične vrečke niso dovoljene. Pred vstopom v park so nam preverili nahrbtnike in zasegli »nedovoljeno« robo. RastlinMacarenia clavigerase nikakor ne sme dotikati ali tudi ne plavati v njihovi bližini. Vodička nam je tekom izleta vsakič točno povedala, od kje do kje lahko plavamo.

Roza reka, Caño Cristales

Te roza reke se kar ne moreš nagledati

Alternativa: Caño Piedras

V bližini kraja La Macarena je še ena manjša rečica, ki ni v nacionalnem parku in zato lažje dostopna. To je Cano Piedras, 15km iz naselja. Gre za rečico oz večji potok v čudovitem okolju zelenih gričkov. Tudi v tej rečici rastejo roza rastline. Ni jih sicer tako zelo veliko kot v Caño Piedras, vendar dovolj, da dajo malo občutka roza reke. Poleg tega se tu lahko v reki in skupaj z roza rastlinami tudi kopamo. Nama se je zdel obisk Caño Piedras super uvod v Caño Cristales. Brezplačen in brez kakšnih hudih omejitev, da si lahko roza rastline ogledaš od blizu. Idealno za popoldanski izlet z najetimi kolesi.

Caño Piedras

Caño Piedras

Nasveti za obisk Caño Cristales

  • Zaradi strogih pravil (prepoved sončne kreme), se nujno oblecite temu primerno. Dolge hlače, majica z dolgimi rokavi, kakšna rutka za vrat in kapa na glavo. Še boljše je imeti klobuk, ki prekrije večji del obraza in vrat. Sonce je res močno! Bolje, da je vroče in se potite, kot pa da ste opečeni.
  • Ker v park ni dovoljeno nesti plastične embalaže, si morate vodo pretočiti v npr. »camelback« ali termovko oz. kakšno drugo embalažo za vodo, ki ni narejena iz plastike.
  • S seboj moraš imeti vrečko za smeti, ki pa tudi ne sme biti plastična. Midva sva vzela eno tako vrečko, ki je pri nas za bio odpadke, torej razgradljiva plastika.
  • Ne pozabite na kopalke, da se boste lahko v reki ohladili.
  • Toplo priporočava sončna očala s polaroidnimi stekli. Namreč, na gladini vode se sonce močno odbija in zato se roza barvo vidi nekoliko slabše. Polarioida očala pa ta odboj izničijo in barve so fenomenalne. Zato sem jaz celo turo vzklikala, kako lepa, roza je reka, medtem, ko so bili ostali bolj tako: ja, v redu je. Ko smo ugotovili, v čem je razlika, so si vsi sposojali moja očala 🙂
  • Obisk Caño Piedras priporočava pred obiskom Caño Cristales, sicer boste razočarani.
  • Najlažji način za dostop do Caño Piedras je najem kolesa (v hostlu Caño Cristales najem stane 20.000 COP za pol dneva)
  • Obisk Caño Cristales načrtujete med julijem in oktobrom, samo takrat je sezona za roza reko. V drugem delu leta je savana in reka izredno suha in nezanimiva.
Roza reka, Caño Cristales

Mavrična reka, Caño Cristales

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!