2,9K

Ognjena zemlja – konec sveta in najbolj južna točka, kamor se lahko po kopnem pripeljemo z avtom … ima nek misteriozen prizvok, kajne? Ampak samo to, da bi se peljala do konca ceste naju ni prepričalo za pot do tja. Ne, nekaj drugega je bilo: Parque Pinguino Rey, torej park, kje živijo kraljevi pingvini. Zame, veliko ljubiteljico živali, je seveda to dovolj dober razlog za dodatnih 600km vožnje J. Kraljevi pingvini so zame tisti »tapravi« pingvini. To so tisti pingvini, katerih slike največkrat vidimo v povezavi z Antarktiko in so tisti pingvini, na katere pomislim ob besedi »pingvin«.

 

Praque Pinguino Rey

Kraljevi pingvini sicer živijo na Antarktiki in na nekaterih okoliških otokih (Falklandski otoki / Malvini, Južna Georgija …), leta 2010 pa se je manjša kolonija preselila v zaliv Bahia Inutil v bližini Porvenirja na Ognjeni zemlji. Zanimivo je, da je zaliv Bahia Inutil znotraj Magelanovega preliva. Če pogledate na zemljevid, boste videli, da je to zelo zaprt zaliv stisnjen med Ognjeno zemljo in celino Čila. Zakaj in kako so kraljevi pingvini prišli ravno sem, ni znano. Najbolj verjetno zaradi pomanjkanja hrane na otokih. Tu, v Bahia Inutil pa so si našli primerno zavetje in očitno dovolj hrane v Magelanovem prelivu.

Lokacijo parka boste našli v Google Maps, če vtipkate Parque Pinguino Rey. Nahaja se v zalivu Bahia Inutil, 120km vzhodno od Porvenirja. Vstopnina v park znaša 12 000 CLP (15€) po osebi, lahko pa se jo plača tudi s kreditno kartico. Javnega prevoza do parka ni, tako da tisti, ki nimate svojega avtomobila, morate štopati.

 

Park je urejen z mislijo na dobrobit živali in obiskovalci pingvinov ne motimo. Potke in opazovalnice so speljane tako, da so pingvini vsaj 50m stran od ljudi. Seveda se živalce lahko prosto gibajo po parku in če želijo, lahko pridejo tudi bliže ljudem. A večino časa se zadržujejo na svoji plaži, se tam sončijo in skačejo v vodo.

Kraljevi pingvini

Kraljevi pingvini so 2.največji pingvini. Večji so samo še cesarski pingvini, ki so jim po izgledu zelo podobni in jih med seboj lahko zelo hitro zamešamo. Kraljevi pingvini so veliki do 95cm, imajo srebrno-sivo perje po hrbtu, bel trebušček ter oranžne lise okoli vratu in kljuna.

Njihov reprodukcijski cikel traja kar 15 mesecev, kar pomeni, da je nekaj pingvinov vedno v parku Parque Pinguino Rey, saj je vedno nekaj parov, ki skrbijo za svoje mladiče. Torej, je čas za obisk tega parka vedno primeren.

Januarja (ko sva park obiskala midva) je čas, ko se izvalijo prvi mladički, večina pa jih je bilo še v jajcih. Oboje, tako jajca kot čisto male mladičke, je zelo težko videti, saj jih starši pridno varujejo pod svojim trebuhom. Jajca in kasneje mladiče starš drži na svojih tačkah, zato da se ne dotika mrzlih tal ali snega, pokrije pa ga s svojim tolstim trebuhom. Kraljevi pingvini ne gradijo gnezd, ampak svoje jajce ves čas nosijo s seboj – položenega na svoje tačke in pokritega s trebuhom. Od daleč se da videti, kateri pingvin ima naraščaj, saj jim trebuh prav hecno visi čez tačke.

Midva sva imela srečo in sva bila priča hranjenju mladiča na tačkah: odrasel pingvin je odprl svoj kljun, se sklonil k mladičku pod trebuhom in mu dovolil, da je mladiček vzel hrano iz kljuna. Hecno in zanimivo. Takoj, ko je mladiček dobil svoj delež, ga je starš hitro nazaj pokril. Namreč, ti majhni, sivi pingvinčki še nimajo pravega perja in ne morejo uravnavati temperature, zato morajo biti ves čas na toplem po tolščo svojih staršev. Nekje marca ali aprila mladički dobijo rjavo perje in takrat lahko okrilje svojih staršev in začnejo »racati« po obali. V vodo pa s tem perjem še ne morejo iti, saj še ni vodoodporno. Do oktobra mladički že dosežejo velikost odraslega pingvina, a imajo še vedno rjavo puhasto perje. Z novembrom pa začno menjati puh za tisto pravo pingvinsko perje. Ta menjava traja več mesecev in pri starosti 10 – 13 mesecev je pingvin pripravljen za svoj prvi stik z morsko vodo. Takrat ima namreč vse perje zamenjano in si ga lahko naolji, kar je bistveno za njegovo preživetje v morju. Prej pa je odvisen od staršev, da mu hrano ulovijo in jo prinesejo na kopno.

Ko gredo pingvini na lov za hrano, lahko preplavajo ogromne razdalje in so v vodi tudi zelo dolgo časa. Vendar pa so opazili, da se ti kraljevi pingvini, ki živijo v Parque Pinguino Rey, večinoma zadržujejo v Magelanovem prelivu in so odstoni največ en teden; kadar imajo majhne mladičke tudi samo po en dan.

Najin obisk Parque Pinguino Rey

V času najinega obiska so bili pingvini razdeljeni v dve skupini. Večja je bila tista, kjer so bili mladički oz. kjer so še greli jajca. Ti so bili bolj ali manj stacionarni, morda so se malo pretegnili, prav daleč pa niso šli. Nasprotno pa je bila druga, manjša, skupina veliko bolj razigrana. Skakali so v vodo, plavali čez brzico, ki je nastala na bližnjem potočku, lezli ven iz vode, se potem sušili na soncu in ponovili »vajo«: skok v vodo, plavanje naokoli kot kakšna račka (res, glavo in rep imajo nad vodo, ko plavajo in zgledajo najbolj podobni racam), pretep v vodi in nato nazaj na obalo, da so se malo posončili. Čudoviti so bili!

V parku sva preživela cel dan, kljub močnemu in mrzlemu vetru. Vmes sva se šla pogret v stavbo parka, si skuhala kosilo in potem šla spet gledat pingvine. Celo Rok pravi, da so mu bili pingvini zelo všeč, pa je bil pred obiskom skeptičen, da bo to brezveze in da so itak vsi pingvini isti 🙂