Največja slana puščava na svetu Salar de Uyuni

3,7K

Salar de Uyuni je največje (posušeno) slano jezero in pokriva površino za približno polovico Slovenije. Neskončna bela površina je idealna za igranje s fotoaparatom in izvajanje perspektivnih fotografij. Kadar pa se na tej površini pojavi voda, pa le-ta poskrbi za čudovite odseve, ko ne veš, kje se nebo konča in voda začne.

Ker potujeva s svojim avtom, sva imela svobodo in čas za počasno odkrivanje Salar de Uyuni. Klasični izleti si vzamejo približno polovico dneva v Salar de Uyuni, potem pa že hitijo proti jugu, proti slavnim bolivijskim lagunam. Midva sva si vzela kar tri dni časa, da sva vso to belino in sol res lahko občutila.

Več o nasvetih za fotografiranje v Salar de Uyuni je napisal Rok tule v objavi Nasveti za fotografijo v Salar de Uyuni, tukaj pa so top fotografije najinega 3-dnevnega izleta v ta prečudoviti kraj.

Vstop v Salar in fotošutingi na beli podlagi

Najprej je bilo treba avto pripraviti za slano puščavo (več o tem na koncu). Potem, ko je bil avto nared, pa sva lahko pogumno zapeljala v slano puščavo. Na vstopu je bilo sicer nekaj vode, ampak sva sledila enemu domačinu in se brez težav prebila skozi.

Nato pa se je začelo … belo, belo, belo, belo … do kamor seže pogled sama belina. Noro in nepozabno. Najprej sva si skuhala kosilo, da sva si malo opomogla (predvsem Rok je potreboval nekaj hrane, saj so bile priprave zanj res stresne in ga je zelo skrbelo za avto). Potem pa sva se lotila fotografijranj. Ideje so kar padale, pripomočki so se našli v avtu (edino dinozavra sva kupila že v Uyuniju), fotoaparat pa je šklocal kot nor. Kaj vse lahko narediš na tako ravni podlagi, brez pravega konca. Uživajte v ogledu spodnjih fotografij in kliknite nanje za povečavo.

Tole je verjetno najbolj zabavno zaporedje slik iz Salar de Uyunija. Srečanje z dinozavrom in Katarinin pretep z njim. Povečajte slike!

Poplavljen del Salar de Uyuni

Videti vso to belino salarja je nekaj, ampak doživeti poplavljen salar, kjer se nebo perfektno odbija na gladini vode, je pa še nekaj čisto drugega. Po veliko spraševanja naokoli, naju je nek lokalni vodič le usmeril v pravo smer in našla sva raj na zemlji! Rokova skrb za avto je izpuhtela in ostalo je čisto otroško veselje. Kakšni odsevi! Spet se je začel fotošuting: odsev naju v vodi, odsev avta v vodi, odsev zahajajočega sonca v vodi … večerja v vodi, potem odsev zvezd v vodi … spanje v vodi … odsev vzhajajočega sonca v vodi … Poplavljen Salar de Uyuni je preprosto čudovit in verjetno najina najljubša izkušnja v Boliviji.

Otok Incahuasi

Na sredini salarja se nahaja otok Incahuasi, ki je znan po svojih kaktusih. Na spletu sva brala, kako prenatrpan, preveč turističen je otok, pa še vstopnino pobirajo. Ampak, ko sva prišla tja pozno popoldne, ni bilo na otoku nikogar več. Sama sva se sprehodila na vrh otoka in uživala v magičnem sončnem zahodu. Družbo pa so nama delale viskače (viscacha, malo večja verzija veverice ali pa tak hecen zajec z dolgim repom).

Otok zastav (Isla de Banderas) in spomenik Dakar

Leta 2014 so organizirali dirko Dakar v Boliviji in med drugim je bila trasa speljana tudi skozi Salar de Uyuni. Posledično so tam postavili spomenik Dakar, poleg pa se je razvil otok zastav, kjer lahko danes obiskovalci izobesijo svojo zastavo. Pred približno pol leta sta bila tam prijatelja Manca in Gašper in povedala sta nama, da sta obesila slovensko zastavo. Veste, kako ponosno sva zakorakala med zastave in začela iskati našo. A je žal ni bilo več 🙁 Nič zato, sva imela v avtu svojo in tako se je začel nov fotošuting. Našla sva še slovaško zastavo in zdelo se nama je odlično, da narediva eno fotko z obema zastavama, za primerjavo.

Vulkan Tunupa

Vulkan Tunupa z višino 5321m dominira nad Salar de Uyuni. Nahaja se na severnem delu puščave in ponuja čudovit razgled na vso to ogromno belino spodaj. Drugi dan sva se torej zapeljala do vulkana in začela vzpon na »mirador« (razgledno točko) pod vulkanom. Prav na vrh se ne sme oz. zato potrebuješ vodiča, do miradorja, ki je na višini 4400m, pa ni težko prilezti. In kakšni razgledi se potem odprejo. Saj ne veš, kaj bi gledal, kaj je lepše: vsa ta belina slane puščave spodaj ali pisane skale vulkanskega kraterja zgoraj.

Cemeterio de Trenes (pokopališče vlakov)

Pokopališče vlakov se nahaja na obrobju Salar de Uyuni in je kar precej bizaren ter malo strašljiv kraj. Tja so namreč že pred leti začeli voziti odpadne vlake, lokomotive in vagone. Razlog je menda ta, da niso vedeli, kam bi z neuporabnimi vagoni, pa so jih odpeljali vse na kup. Ko se je tega nabralo, pa spet niso vedli, kako bi to počistili in so rajši iz tega naredili turistično znamenitost 🙂 Pač, Bolivija.

Priprava avtomobila za Salar de Uyuni in vožnja po salarju

Za konec pa še nekaj tehničnih informacij. Vsak, ki se malo spozna na avtomobile, bo najprej pomislil: “Ampak sol lahko uniči podvozje avtomobila!” Res je. Ampak se da proti temu tudi kaj narediti. V kraju Uyuni, na obrobju slane puščave je ogromno avtopralnic, ki se ukvarjajo ravno s tem: s pripravo avtomobilom za vožnjo po slani puščavi. Najprej so nama cel avto temeljito oprali, nato pa podvozje presprejali z mešanico olja in diesla. Za še dodatno zaščito sva kupila še plastično plahto, ki bi jo po potrebi (če bi se morala peljati skozi poplavljen del salarja) navezala na podvozje in tako preprečila dostop slani vodi do elektronike. Vendar nikjer ni bilo tako veliko vode, da bi to plahto potrebovala. Po koncu najinega obiska Salarja de Uyuni sva se odpeljala v isto avtopralnico, kjer so avto še enkrat temeljito oprali. Posebno podvozje, pa tudi notranjosti, saj sva s čevlji prinesla kar nekaj soli tudi v avto.

Sama vožnja po salarju ni težka. Neprijeten je le vstop in izstop, saj je tam največ vode in je podlaga najmehkejša. Torej največ možnosti, da kje zakopljeva. Ampak sva vedno sledila kakšnemu avtomobilu pred nama in tako brez težav prišla v in iz salarja. Velja tudi pravilo, da se po salarju voziš samo po že uvoženih “cestah” oz. tam, kjer so že kolesnice. Namreč lahko se zgodi, da se podlaga kar naenkrat spremeni in obtičiš v mehki slani podlagi. Tudi več dni so čakali policijo iz Uyunija, da jih je prišla rešit.

Upam, da ste uživali v fotografijah vsaj pol toliko, kolikor sva midva uživala v Salar de Uyuni. Res je to enkraten kraj, vreden obiska.