Choquequirao trek – alternativni Machu Picchu

Si predstavljate Machu Picchu brez množice turistov? Težko, kajne? Bi si pa želeli, drži? No, midva sva našla rešitev – Choquequirao v Peruju! Slednji prav tako kot Machu Picchu leži na sedlu med dvema gorama, prav tako je postavljen nad izredno strma pobočja, tudi način gradnje stavb v mestu je podoben. Razlika je le v tem, da Choquequirao obišče povprečno 20 ljudi na dan, Machu Picchu pa 2500. Se sprašujete, zakaj je temu tako? Zato, ker na Choquequirao ne vozi vlak ali avtobus. Na Choquequirao je treba iti peš in ob tem prehoditi enormno višinsko razliko, na poti kampirati in seveda s seboj prinesti vso kamping opremo, pa tudi kaj hrane in vode. To je Choquequirao trek – brutalno naporen, ampak se napori poplačajo s čudovitimi inkovskimi ruševinami, ki jih imamo na koncu praktično sami zase.

PS: te zanima, kako sva šla sama, v lastni režiji na Machu Picchu? Klikni sem: Macchu Picchu v lastni režiji (brez agencije)

Choquequirao

Choquequirao. Je podoben Machu Picchu, ane?

Choquequirao trek

Choquequirao trek (izgovorjava Čokvekirao) je večdnevni treking do ruševin Choquiequerao, ki se imenujejo tudi alternativni/mali Machu Picchu. Treking traja navadno od 3 do 5 dni, njegova posebnost (poleg ruševin, seveda) pa je ta, da se na poti najprej spustimo za 1500m v dolino reke Apurimac, nato pa se na drugi strani dvignemo za 1800m do Choquiquerao (3050m). Potem, ko si ogledamo ruševine, pa je treba po isti poti nazaj. Ali je koga že minilo navdušenje? Upam, da ne, ker imava res veliko lepih slik s Choquequirao in nasvete za tiste, ki se boste odločili za ta trek.

ženska leži na plaza mayor, Choquequirao

Prazno, mirno je na Choquequirao

Spodaj predstavljava najino izvedbo trekinga, ki sva ga opravila v 3 dneh. Manj kot to ne priporočava oz. tudi ni izvedljivo, vedno pa lahko dodate kakšen dan in hojo še malo bolj razdelite. Kampov je na poti veliko, zato je tudi možnosti, koliko prehodite kateri dan ogromno.

par nad Choquequirao

Lupčka nad Choquequirao 🙂

Pot do izhodišča, Cachora

Iz Cusca je približno 3h vožnje do vasice Cachora, ki je izhodišče za treking. Ampak, če smo natančni, se treking začne na Miradorju Capuliyoc, ki je še debelih 11km iz vasi Cachora – veliko za nekoga, ki bo moral to prepešačiti, malo manj za naju, ki sva to pot prevozila 🙂 Do izhodišča sva prišla dan pred načrtovanim trekingom, se tam pripravila, spakirala, registrirala, kupila vstopnice in nato naslednje jutro začela s hojo.

Choquequirao

Pogled proti Choquequirao z izhodišča. Ko te mine veselje do življenja, ko vidiš, kaj vse moraš prehoditi.

1.dan Choquiqeurao treka, od Miradorja Capuliyoc so Santa Rosa Alta

Statistika dneva:

  • 1500 višinskih metrov spusta in 750m vzpona
  • 3h + 2,5h hoje
  • 13km

Za prvi dan sva si splanirala spust vse dol do reke in še malo vzpona do kampa Santa Rosa Alta, ki je približno na polovici hriba pod Choquequirao.

Zjutraj sva s hojo začela relativno pozno, šele okoli 9h, kar sva potem kar drago plačala. Namreč, pobočje, po katerem se spušča pot, je cel dan izpostavljeno žgočemu soncu. Mislila sva, da vročina ne bo tak problem, saj sva hodila navzdol, a sva se zmotila. Strmo se spuščati ob najhujši pripeki in s težkimi, 15kg nahrbtniki je bilo izredno naporno. Vroče, vroče, vroče! Pa nikjer nobene prave sence, oz. če je že kje bilo kakšno drevesce, so naju takoj napadle peščene mušice (sand flies).

ženska na poti na Choquequirao

Sonce žge, sence skorajda ni, midva pa s težkimi nahrbtniki hodiva po klancu navzdol

Okoli 12h sva le prišla do reke in ker je tam zelo prijeten kamp Playa Rosalina, sva se odločila, da narediva eno konkretno dolgo pavzo. Na ta način sva najhujšo vročino v dnevu presedela v senci, si privoščila malico in počasi srkala Gatorade pijačo.

Ko se je na sosednjem hribu, v katerega sva morala zagristi, da sva prišla do najinega kampa, začela delati senca, sva se podala na pot. Hoja je bila veliko lažja kot prej, pa čeprav sva hodila nazgor. Vseeno pa se je vleklo, noge so naju že bolele, prav tako ramena zaradi težkih nahrbtnikov. Po približno 2,5h hoje navkreber sva prišla do kampa Santa Rosa Alta in se tam utaborila. Malo večerje in popadala sva v posteljo/šotor že okoli 19h 🙂 Sploh zame je bil ta dan zaradi vročine izredno naporen, Rok pa je herojsko nosil vso kamping opremo in brez hujših težav prehodil celotno pot.

Choquequirao panorama

Ta pogled naju je gnal na dolgo pot

2.dan Choquequirao treka, od Santa Rosa Alta do Choquequirao in nazaj

Statistika dneva:

  • 1000 višinskih metrov vzpona in 1000m spusta
  • 3h + 2,5h hoje
  • 16km

Drugi dan je bil najlažji. V kampu Santa Rosa Alta sva pustila vso težko opremo in vzela s seboj le en manjši nahrbtnik, ki sva si ga potem tekom hoje izmenjevala. Zaradi slabe izkušnje z vročino prejšnjega dne, sva ta dan začela hoditi veliko bolj zgodaj. Ob 5:30 sva že hodila v klanec in si svetila z naglavnimi svetilkami. Po 1,5h hoje sva prišla do vasi Marampata in si tam privoščila zajtrk (iz nahrbtnika).

ženska dela kolo na Choquequirao

Plaza Mayor, glavni trg Choquequirao. Nikjer nikogar!

Z Marampato se konča hud klanec in od tam dalje gre pot bolj kot ne po ravnem oz. malo gor, malo dol. Še 1,5h in bila sva pri ruševinah. O, kako lepo je bilo! Res je podobno Machu Picchu, le veliko bolj mirno je. Glavna atrakcija Choquequirao ruševin pa niso stavbe in templji, pač pa terase. Inki so namreč v sicer sive terase v brežini vgradili bele kamne v obliki lam (ali alpak). Seveda so te terase na drugi strani hriba, kar pomeni, da sva morala po vseh teh (preveč) prehojenih višinskih metrih, spet dol za približno 200m in nato seveda nazaj gor. Ampak je bilo vredno. Lamine terase so res lepe, razgled dol v dolino pa tudi.

lamine terase Choquequirao

Lamine terase, Choquequirao

pogled z laminih teras v dolino

Pogled v dolino reke Apurimac. Z laminih teras direkt dol!

Popoldan sva se odpravila nazaj. Za pot nazaj do Marampate sva spet potrebovala 1,5h, potem sva si pri eni tetki v vasi privoščila kosilo (riž z zelenjavo in ocvrtim jajcem, ki ga je dobil vaški mucek 🙂 ). Spet polna energije, a vseeno z bolečimi nogami sva se odpravila dol po klancu do kampa. Tokrat je šlo hitrje in sva bila v kampu že po 1h spusta.

terase v Peruju

Terase se raztezajo daleč po pobočju dol in se jih vidi že iz Marampate

3.dan Choquequirao treka, od Santa Rosa Alta do Miradorja Capuliyoc

Statistika dneva:

  • 750 višinskih metrov spusta in 1500m vzpona
  • 1h + 5h hoje
  • 13km

Zadnji dan je bil verjetno najtežji na celem trekingu. Namreč poleg spusta dol do reke, sva imela v planu še celoten vzpon nazaj do izhodišča poti. Da bi se res izognila vročini sva ta dan začela še veliko bolj zgodaj. Budilka je zvonila ob 3h zjutraj in ob 3:30 sva že hodila dol. Zveni brutalno zgodaj, ampak glede na to, da je v Peruju tema že ob 18h, sva šla tudi spat zelo zgodaj in vstajanje niti ni bil problem.

Dol do reke je šlo zelo hitro in sva celoten spust opravila v 1h. Potem pa počasi gor. Dokler je bila še tema, sva samo hitro hodila in upala, da prehodiva čim večji delež poti, preden posije sonce. Imela sva neverjetno srečo: ta dan je bil oblačen! Kakšno olajšanje je bilo to. Že tako je bila pot gor izredno naporna, če pa bi naju še večino časa grelo sonce, pa bi bila naravnost brutalna. Tako pa sva lahko v senci oblakov lepo počasi,a vztrajno nabirala višinske metre. Po 5h urah hoje in veliko vmesnih pavz (zploh proti vrhu so bile pavze vedno bolj pogoste) sva prišla na vrh in se sesedla v avto.

Choquequirao

Utrujene noge nad Choquequirao

Treking je bil izredno naporen, noge so naju grozno bolele in priznam, da sem se skoraj celo pot spraševala »Zakaj sploh rineva do teh ruševin?« A bilo je vredno, bilo je lepo in mirno, videla sva čudovite ruševine in osupljive lamine terase. Sva bila pa vesela, da je treking za nama. Ne bi šla še enkrat 🙂

par na laminih terasah

Lepo je bilo!

Nasveti za Choquequirao trek

Sedaj pa še nekaj najinih nasvetov za vse, ki so se nad Choquequirao trekom navdušili.

  • Prvo: vedite, da ste malo nori, ker se odpravljate na Choquequirao trek 🙂
  • Midva sva treking opravila v 3 dneh, večina ljudi gre za 4 ali pa celo 5 dni. Kampov na poti je dovolj (poglejte na Maps.me, so vsi označeni), zato lahko poljubno kombinirate postanke oz. nočitve.
Choquequirao

Ostanki mesta Choquequirao – sam med starodavnimi zidovi

  • Kampi so precej preprosti, ampak lepo urejeni – večina jih ima urejena stranišča in mrzel tuš, nekateri pa tudi mini restavracijo in trgovino s hrano in pijačo. Najem šotora tam ni mogoč, zato morate vso kamping opremo prinesti s seboj. Kampiranje stane 5 solov (1,6€) na šotor na noč.
  • Nama je bilo pomembno, da vsaj en dan ni bilo treba nositi težkih nahrbtnikov z vso kamping opremo, zato sva se odločila, da (obe)dve noči spiva v istem kampu (Santa Rosa Alta). Izkazalo se je za super odločitev, saj je bil zato najin 2. dan veliko lažji.
ženska pred laminimi terasami

Strmina laminih teras!

  • V številnih kampih se da dobiti topel obrok in povsod se da kupiti vodo oz. kakšno drugo pijačo. To močno olajša treking, saj pomeni, da ni treba nositi s seboj hrane in pijače za vse 3 (ali več) dni. V času najinega trekinga, se je obroke dalo dobiti v kampih Chiquisca, Playa Rosalina, Santa Rosa Baja in Marampata. V vseh kampih (razen pri ruševinah) pa se da kupiti pijačo. Obrok (riž, zelenjava ocvrto jajce) stane 10 solov, z mesom pa 15 solov. 1L vode pa je okoli 5-6 solov.
  • V kampu Santa Rosa Alta ni bilo oskrbnika, ampak to sva že vedela vnaprej, da tam ne bova dobila ne hrane ne vode. Zato sva prvi dan preživela na sendvičih, po poti pa sva si dokupila vodo. Kosilo bi lahko jedla v kampu Playa Rosalina, ampak v tisti opoldanski pripeki nama je bilo preveč vroče za topel obrok. Naslednji dan sva si kosilo privoščila v vasi Marampata, kjer sva tudi kupila vso vodo, zadnji dan pa sva spet imela sendviče. S seboj sva imela kar nekaj hrane, pa še celo cel ananas in veliko banan. Lahko bi nesla veliko manj, ampak sadje bi se nama v avtu pokvarilo, zato sva ga rajši vzela s seboj 🙂 Ni bilo najbolj pametno, veva, ampak je pa pasalo jesti ananas in banane za zajtrk 🙂 Itak pa je to nosil Rok.
ženska je kosilo v vasi Marampata

Odlično kosilo v Marampati.

  • Ob poti je veliko potočkov, a voda ni pitna! Če vode ne želite kupovati, si s seboj vzemite dober filter za vodo. Midva sva imela LifeStraw, vendar ga nisva uporabila.
  • Ne podcenjujte sonca. Sploh za zadnji dan, ko se boste vzpenjali nazaj gor, se odpravite dovolj zgodaj, da boste čim več poti prehodili še po senci. To res naredi razliko v težavnosti hoje.
  • Nujno, ampak res nujno spakirajte s seboj močan repelent za insekte. Peščene mušice so povsod in pikajo takoj, ko se ustaviš. Prav tako je izredno pomembno, da imate sončno kremo in kapo oz.neko zaščito za glavo.
  • Vstopnica za Choquequirao stane 60 solov (15€) in se jo da kupiti tako na izhodišču poti kot tudi na vrhu, ob vstopu. Gor ni nobenega vodiča in tudi nobenih tabel z napisi, zato si vnaprej preberite kaj o izkopaninah na Choquequirao.
Choquequirao ruševine

Ruševine Choquequirao so res lepo ohranjene.

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!