2,7K

Cotopaxi, 5897m visok vulkan v Ekvadorju spada med lepše gore te majhne države, nacionalni park okoli vulkana pa ponuja ogromno možnosti za aktivnosti v naravi: kolesarjenje, jahanje in treking ter alpinizem. Nama je seveda najbljižja hoja v gore, zato sva se v Nacionalni park Cotopaxi podala s tem namenom. Tukaj predstavljava nekaj možnosti za pohodništvo v nacionalnem parku Cotopaxi.

Vzponi v nacionalnem parku Cotopaxi

Cotopaxi, 5897m

Osvojiti Cotopaxi je želja in cilj mnogih obiskovalcev istoimenskega nacionalnega parka in tudi midva sva malo razmišljala o tem. Vendar vzpon na goro, visoko skoraj 6000m, kjer je zadnjih 800 višinskih metrov treba opraviti po ledeniku, ni kar tako. Ker izkušenj s tem še nimava, sva se odločila, da bova Cotopaxi opazovala le od daleč. Drživa se namreč pravila, da v tujini, na potovanjih (sploh v manj razvite države) ne počneva stvari, ki jih tudi doma ne. Ko se bova na »varnem« terenu in s kredibilnim inštruktorjem naučila hoje po ledenikih, pa pridejo na vrsto tudi taki podvigi.

Refugio Jose Rivas pod Cotopaxijem, 4850m

Najbližje vrhu Cotopaxija, kar lahko »povprečen« obiskovalec pride, je do Refugia (gorske koče). Z avtom lahko pridemo po zelo zaviti in precej slabi makadamski cesti do višine 4630m, nato pa sledi še približno 200 višinskih metrov vzpona, kar je približno 1h hoje. Ja, hoja na taki višini je veliko bolj počasna, kot pa v nižinah.

Razen tega, da na koncu lahko rečemo, da smo bili pod Cotopaxijem, tale Refugio tudi ni nič posebnega. Včasih se je tam začel ledenik, vendar pa segrevanje ozračja zelo direktno vpliva na taljenje tega ledenika in le-ta se je umaknil že kar nekaj konkretnih metrov višje.

Rumiñahui, 4630m

Nasproti Cotopaxija stoji ugasli vulkan Rumiñahui z več vrhovi: Rumiñahui Central (4630m), Rumiñahui Norte (4721m) in Rumiñahui Noroccidental (4490m). Najlažje se je vzpeti na Rumiñahui Central, kamor sva splezala tudi midva.

Izhodišče je pri Laguni Limpiopungo, od koder je lepo shojena potka speljana vse do vrha. Prvi dve uri hoje potekata preko pokrajine imenovana paramo. To je visokoležeč »travnik«. Potka poteka med visoko travo in nenavadnimi rastlinami, ves čas pa se odpirajo tudi razgledi na Cotopaxi in ostale, bolj oddaljene vulkane – če seveda vreme to dovoljuje.

Zadnja ura vzpona pa je nekoliko bolj zahtevna, saj se pot strmo vzpne po vulkanskem pesku (primerljivo z meliščem). Pot je nekoliko težje iskati, poleg tega pa tudi hoja po prožečem se kamenju in pesku ni najlažja. Tik pod vrhom naju je čakalo še malo plezanja. Brez varoval ali česarkoli, seveda. Je pa vulkanska skala zelo dobra za oprimke, zato ni bilo težav.

Vsega skupaj sva na poti opravila 750m višinske razlike in za pot gor potrebovala približno 3h. Pot dol pa je bila veliko hitrejša, saj sva lahko kar tekla po mehkem vulkanskem pesku, ki nama je prej povzročal toliko preglavic. Seveda pa sva že aklimatizirana na visoko nadmorsko višino. Brez tega bi bila pot verjetno počasnejša.

Nama je bil ta vzpon zelo všeč, ker ni pretirano obljuden, hkrati pa ponuja čudovite razglede na celoten nacionalni park Cotopaxi, na paramo spodaj, divje konje in seveda mogočen vulkan Cotopaxi.

Osnovne informacije o Nacionalnem parku Cotopaxi

• Vstop je brezplačen, edino registrirati se je treba (vpisati v knjigo obiskovalcev)
• Kampiranje je mogoče na dveh označenih kampih. Eno je ravnica pod Cotopaxi vulkanom, kjer drugega razen prostora za kampiranje ni, drugi prostor pa je uradni kamp z urejenimi sanitarijami in prostorom za kuhanje. Kampiranje stane 5USD na noč in v to ceno je vključena vrečka za smeti ter nekaj lesa za večerni kres ali pa kuhanje večerje nad ognjem.
• Vse organizirane ture v nacionalnem parku (jahanje, kolesarjenje) se začnejo v edinem lodge-u v parki: Tambopaxi. Tam se pozanimajte za najem koles oz. za druge aktivnosti.
• Vreme je izredno nepredvidljivo in vulkan Cotopaxi se večino časa skriva v oblakih. Druga skrajnost pa je, da v parku močno piha. To sicer pomeni, da bo razgled na vulkan čudovit, le precej neprijetno mrzlo bo.
• Nacionalni park Cotopaxi je na višini približno 3800m, kar zna predstavljati težavo za tiste, ki še niso aklimatizirani. Zato priporočava, da najprej nekaj dni preživite v Quitu, ko bodo glavoboli popustili in boste sapo lažje lovili, pa se odpravite na treking v nacionalni park Cotopaxi.