Argentina je izredno raznolika država (to sem najbrž povedala in napisala že ničkolikokrat). Nedavno sva se po spletu naključij že šestič vrnila vanjo in raziskala še njen skrajni sever, kjer je narava spet čisto drugačna od vsega, kar sva kdaj videla. Tu se začne slavni Altiplano (visoko – okoli 3000m – ležeča planota pod Andi), kjer je polno nenavadnih pokrajin: vulkanov, slanih puščav, lagun, sotesk … podobna pokrajina se potem nadaljuje še čez mejo v Čile (puščava Atacama) in v Bolivijo.
Izhodišče za raziskovanje severozahoda Argentine je kraj Salta, kjer predlagava, da najamete avto in začnete s potovanjem po okolici. Alternativa so organizirani izleti ali lokalni prevoz. Prvi bodo verjetno kar precej dragi, slednji pa žal ne povezuje vseh lepih točk tega dela Argentine.
Najlepši kraji severozahodne Argentine:
Salinas Grandes
Salinas Grandes je 4. največje posušeno slano jezero na svetu in je od Salte oddaljeno 230km proti SZ. Prvo, največje slano jezero je seveda Salar de Uyuni, sledi Salar de Atacama v Čilu, nato je Salar de Arizaro v Argentini (ki sva ga obiskala v sklopu najinega izleta po Argentinski puni) in potem pride na vrsto Salinas Grandes. Danes je to največja pridelovalnica soli v Argentini, kjer pridobivajo sol na različne načine. Najbolj očiten način je preprosto »praskanje« slane površine. Na ta način dobijo sol 3. kvalitete, kar je sol za živali. Za ljudi pa sol pridobivajo s pomočjo bazenčkov za izhlapevanje. V površino naredijo bazenčke, v katerih se tekom deževnega obdobja nabere voda (deževnica). S slane površine se sol raztopi v deževnici, tekom sušne dobe, pa voda izhlapi, v bazenčkih pa ostane prečiščena sol.
Še zanimivost: Salinas Grandes niso posledica morja na tem mestu, pač pa je bilo tu pred milijoni let veliko jezero, ki je iz vulkanskih kamnin v okolici spralo številne minerale in soli. Ko se je jezero posušilo, so minerali ostali tu in danes poleg solinarstva tu blesti še rudarjenje – kopanje sulfatov in litija, katerega zaloge so ogromne in bodo še nekaj časa lahko poganjale vse naše baterije.
Čeprav mnogi pravijo, da so Salinas Grandes veliko manj »waw« kot pa Salar de Uyuni v Boliviji, so bile nama res všeč. Najlepši so seveda kristalizacijski bazenčki, ki odsevajo barvo neba in so večino leta čudovite turkizne modre barve in v kontrastu s čisto belo pokrajino naokoli.
Salinas Grandes so načeloma brezplačne, če si jih želite ogledati le z roba oz. s ceste. Če pa želite v notranjost in se zapeljati po beli površini do kristalizacijskih bazenčkov in »ojos del mar« lagun sredi solin, pa boste morali to storiti z vodičem. Cena ni visoka. 300 ARP (argentinskih pesov), kar je bilo aprila 2019 6€, se plača vodiču, da se z vami odpelje globlje v soline in vam v španščini razloži nastanek solin, postopek pridobivanja soli in ostale zanimivosti. Ob predpostavki, da imate svoj avto in se lahko vodič usede zraven. Obstaja pa tudi organizirani izleti iz Salte, ki vas peljejo do Salinas Grandes. Preverite spodaj:
Še opozorilo: Salinas Grandes se nahajajo na višini 4140m, kar je lahko težava za tiste, ki še niso aklimatizirani na višje nadmorske višine.
Serrania de Hornocal – Cerro de 14 colores
V tem predelu sveta je kar nekaj barvnih hribov, ampak samo eni so pa tisti res »tapravi«. To je Cerro de 14 Colores, čudovit skupek pisanih hribov na višini 4700m. Serrania de Hornocal je razgledna točka, od koder se barvne hribe vidi najboljše. Nahaja se nad krajem Humahuarca, ki je od Salte oddaljen 220km proti severu. Od vseh barvnih hribov, ki sva jih videla na tem potovanju (vključno s slavno Rainbow Mountain v Peruju), so tile najlepši in res vredni ogleda. Do razgledne ploščadi, imenovane Serrania de Hornocal, vodi gorska cesta, tako da vam ni treba nič pešačiti, ali se kako drugače namučiti za ogled tega naravnega fenomena. Edino razgledna ploščad je na višini 4300m, kar je lahko težava za tiste, ki niso aklimatizirani na visoke višine. Obisk se priporoča v popoldanskih urah, ko je sonce ravno nasproti teh čudovitih hribov in jih najlepše obseva.
Vstopnina je 50 ARP (približno 1€) za avto, praktično nič za tako lepo lokacijo.
Purmamarca in Cerro de los 7 Colores
Če ne boste uspeli iti do zgoraj omenjene Serranie de Hornocal, potem pojdite vsaj v kraj Purmamarca, ki ima na svojem obrobju zanimive barvne hribe. Tu je menda le 7 barv in ne 14, tako kot pri Serranii de Hornocal. Ne vem, nisva štela barv, oboji hribi so lepi, Serrania de Hornocal je seveda bolj impresivna, ampak tudi Purmamarca je lepa. Razdalja od Salte do Purmamarce je le 160km proti severu.
Vstopnine za sprehod med pisanimi hribi ni.
Tolar Grande in okolica
Tolar Grande je majhen rudarski kraj na višini 4000m, sredi čudovite pokrajine pune. Od Salte je oddaljen kar 370km in za dostop do tega kraja boste potrebovali terensko (4×4) vozilo. Sam Tolar Grande ni tako poseben, kot je lepa njegova okolica, npr: Desierto del Diablo, Ojos del Mar, Salar de Pocitos … Več o tem delu Argentine, si preberite v prispevku 4×4 avatura po Argentinski puni: Tolar grande in okolica.
Campo de Piedra Pomez in laguna Carachi
Tudi ta kraj je z javnim prevozom težko dostopen. Potrebovali boste 4×4 vozilo ali pa organiziran izlet. Campo de Piedra Pomez je neke vrste okamnelo jezero. Kamnite strukture so dih jemajoče, visoke nekaj metrov in se razprostirajo na ogromni površini, ki na satelitskem posnetku izgleda kot jezero.
Laguna Carachi v bližini Campa de Piedra Pomez pa je primerljiva slavni bolivijski Laguni Coloradi. Prav tako je rdečkaste barve, polna flamingov in s čudovitimi pogledi na okoliške pet tisočake. Pravljično.
Več o tem lahko preberete v objavi: 4×4 avantura po argentinski puni: Cafayate do Laguna Carachi
Quebrada de Cafayate
Če gremo od Salte proti jugu, do vinogradniškega kraja Cafayate (190km), se bomo peljali skozi čudovito sotesko Quebrada Cafayate. Gre za rdečkasto kamnino, preoblikovano v najrazličnejše strukture, stranske doline, preračšene s kaktusi. Na koncu te poti pa pridemo v Cafayate, ki naj bi bil 2.največji argentinski pridelovalec vina (za Mendozo). Vinogradi so na višini okoli 2000m, kar pomeni, da je grozdje izpostavljeno večjemu hladu, hkrati pa dobi tudi več sonca. To sproži večjo koncentracijo sladkorjev v grozdju in posledično so tudi njihova vina bolj sladka. Priporočava obisk katere izmed vinskih kleti, imenovanih “bodega” in pokušino vina.
Los Cordones park
Posebnost pokrajine na severozahodu Argentine so tudi kaktusi. In ravno park Los Cordones je znan po največji koncentraciji kaktusov. Ampak to niso kakršni koli kaktusi, to so ogromni kaktusi, visoki več metrov, katerih les domačini v okolici uporabljajo za pohištvo, ograje, vrata … Midva sva imela v tem parku še eno prav posebno dogodivščino, kjer so naju preganjale lame. Več o tej prigodi pa v objavi: Kdo je rekel, da so lame prikupne?
Severozahod Argentine je ena res posebna pokrajina. Tako zelo drugačna od vsega, kar sva kdaj videla, suha, hladna, visokoležeča, ampak čudovita z vsemi naravnimi fenomeni. Tukaj sva opisala najine najlepše kraje severozahoda Argentine, gotovo pa je ostal še kakšen neodkrit košček. Če ima še kdo kaj za pridati, napišite v komentar.