Cordiliera Blanca na severu Peruja je tako kot Patagonija v Čilu oz. Argentini – raj za pohodništvo, alpinizem in plezanje. Pokrajina s čudovitimi gorami, vsemi zasneženim, prekritimi z ledeniki. Spodaj pa se skrivajo ledeniške lagune, ki so najlepših modrih in turkiznih barv. Vsi ljubitelji narave in pohodništva, ki pridejo v Peru, se navadno odpravijo sem. Pojavi pa se vprašanje, kaj lahko »navaden« pohodnik, torej tak, ki ni alpinist, sploh vidi in kam se lahko v Cordilieri Blanci vzpne. Tole so najini 3 čudoviti trekingi v Cordilieri Blanci, ki jih priporočava vsakemu in so niso preveč zahtevni.
Osnovne informacije
Večina Cordiliere Blance je pod zaščito nacionalnega parka Huarascaran, za katerega se plača vstopnino, ki znaša 30 solov (8€) na dan, laguna Paron (več o njej spodaj) pa stane še dodatnih 5 solov (1,35€). Baza za obiske tega parka in okoliških lagun je navadno kraj Huaraz, ki ima največ ponudbe za turiste (hostle, turistične agencije, trgovine).
3 čudoviti trekingi v Cordilieri Blanci, Peru
1.) Laguna Churup
Čas hoje: 2,5h
Višinska razlika: 660m
Laguna Churup se imenuje tudi »Laguna sedmih barv«. Tudi tokrat ne vem, kje so jih našteli 7, gotovo pa ima vsaj tri barve. Namreč sama laguna je temno modra, ob robovih, na obrežju pa vidimo rumeno in prelivajočo zeleno barvo. Ne glede na število barv je laguna zelo lepa.
Vzpon se začne na 3800m v kraju Pitec, potem pa se pot ves čas enakomerno strmo dviguje proti laguni, ki je na višini 4450m. Na koncu, tik pred laguno se pot razcepi. Ena gre v smeri Mirador Laguna Churup, druga pa v smeri Campamento Churup. Priporočava, da izberete levo pot do miradorja. Ta je lažja. Namreč tista mimo kampa (campamento) vas pripelje do slapu, ob katerem je potem treba plezati do lagune.
2.) Laguna 69
Čas hoje: 3h
Višinska razlika: 770m
Laguna 69 je verjetno najbolj »instagramabilna« laguna v Peruju. Barva vode je res lepa turkizna, jezero pa je obdano z visokimi gorami, prekritimi z ledenikom.
Vzpon se začne na cesti, ki prečka nacionalni park Huarascaran, blizu kampa Llanganuco. Pot najprej vodi preko pašnikov po dokaj položni pokrajini, potem gre mimo nekaj manjših lagun, na koncu pa se pot strmo vzpne na ledeniško moreno do Lagune 69 na 4600m. Laguna je zelo obljudena, zato priporočava, da z vzponom začnete dovolj zgodaj, sicer boste hodili v koloni. Midva sva bila pri laguni že ob 9h zjutraj in sva bila tam sama. Nazajgrede pa sva srečala preko 50 ljudi (Rok jih je štel!).
Na poti do izhodišča za to laguno je zelo prijetna pivnica Sierra Andina z odličnim pivom in lepim razgledom. Tik pred izhodiščem pa sta še dve laguni: Laguna Orkoncocha in Laguna Chinan Cocha. Obe prav tako čudovitih, zelenih oz. smaragdnih barv in vredni obiska.
3.) Laguna Paron
Čas hoje: 2h
Višinska razlika: 50m
Laguna Paron je najina najljubša in najlepša laguna v Cordilieri Blanci. Barva vode je tako zelo turkizna, v ozadju pa so najlepši hribi. Res, za dol past lepo! Hkrati je Laguna Paron tudi najlažje dostopna, saj je do nje speljana cesta.
Treking, ki ga priporočava, pa vas pelje ob celotni dolžini lagune na drugo stran. Izhodišče je torej parkirišče pri laguni Paron, potem pa sledite poti ob levi strani lagune vse do drugega konca. Višina lagune Paron je 4300m, a ob njej hodite bolj ali manj po ravnem, zato je to najlažji izmed treh trekingov.
Možno je pot nadaljevati še naprej do Lagune Artesoncocha oz. še višje do neimenovane lagune, v kateri se zaključuje ledenik. A ta del je kar precej zahteven, strm, cilj pa je na 4800m. Midva sva imela namen iti vse do tja, a so nama pot preprečili divji biki na koncu lagune Paron. Kakorkoli, tudi tale »sprehod« ob celotni Laguni Paron je božanski in se ga splača izvesti.
Bonus: Termas Chancos
Potem, ko človek prehodi vse te pohodniške poti, se prileže malo razvajanja. V bližini kraja Huaraz se nahajajo zanimive naravne terme, Termas Chancos. V svoji ponudbi imajo jamsko savno ter vroče kopeli, katerim se lahko dodajo zelišča. Nama je bila najbolj zanimiva njihova jamska savna. Namreč to je jama, skopana v vroče skale. Notri potem vržejo en čeber vode, da nastane sopara in ta-da! Imamo savno. Vročino priskrbi termalna aktivnost pod skalami, ki skale tako zelo segreje, da je naravna temperatura savne, brez ogrevanja, okoli 50°C.
Opozorilo: višinska bolezen!
Čeprav po razgledih Cordiliera Blanca rahlo spominja na Patagonijo pa je treba omeniti eno veliko razliko: v Cordilieri Blanci so vse stvari na visoki nadmorski višini. Že kraj Huaraz, izhodišče, je na višini 3000m, vse lagune in vsi trekingi pa nas peljejo le še višje. Pomembno je, da si človek vzame kakšen dan ali dva za aklimatizacijo v Huarazu, morda opravi kakšen lažji aklimatizacijski vzpon (super je vzpon do lagune Wilcacocha), šele potem pa gre hodit do teh sicer čudovitih, a visokoležečih lagun. Višinska bolezen ni hec in ima lahko resne posledice. Več o višinski bolezni piše v objavi VIŠINSKA BOLEZEN – kako jo preprečiti? Dajte svojemu telesu čas, da se na višino privadi.
Pot ob Laguni Paron ni zahtevna, saj gre po ravnem. A vseeno je to na 4000m, zato je vsak korak napor.