Popotniška španščina – kje in kako sva se jo naučila

Vedno se poskusiva naučiti vsaj nekaj besed v jeziku države, kamor potujeva. Če sva tam samo par, dni navadno dlje od “prosim”, “hvala” in “dober dan” ne prideva. Ampak, ko sva se odpravila v Južno Ameriko, kjer sva nameravala preživeti več mesecev, sva pa vedela, da se morava res potruditi in naučiti malo več španščine. Popotniška španščina je bila za naju bistvena pri komunikaciji z domačini, urejanju papirjev za avto, pri srečanjih s policisti …

Zakaj bi se sploh učila špansko?

Verjetno je vsem jasno, da je Latinska Amerika znana po tem, da domačini ne govorijo drugega jezika kot španščine, zato je znanje njihovega jezika praktično nujno.

Z znanjem španščine v Južni Ameriki lahko vprašaš za pot, za stanje ceste, za nasvet. Lažje se pogajaš za ceno na tržnici, manj je verjetnosti, da te bodo “nategnili”, saj jih razumeš, ko se menijo za kakšno spletko (ja, res se nama je to zgodilo!) in pa bistveno: z znanjem španščine se lahko zaklepetaš z domačini. Odpre se ti pot do njih in izveš lahko veliko. Oni so bili navdušeni nad nama in najinim potovanjem, midva pa nad njimi in njihovim načinom življenja. Res, španščina nama je odprla številna vrata.

skupina ljudi v Venezueli

Znanje španščine je bilo bistveno za pogovore in druženja z domačini.

Južna Amerika je pravzaprav zelo lahek kontinent za potovanja. Jezik je praktično povsod enak! Če znaš špansko, se boš lahko zmenil karkoli v skoraj vseh državah Južne Amerike, v celotni Srednji Ameriki, na nekaterih karibskih otokih in seveda v nam bližnji Španiji. Z znanjem španščine pa se da vsaj deloma razumeti tudi portugalščino, tako da je komunikacija olajšana tudi v Braziliji.

Sedaj verjetno razumete, zakaj se je res vredno učiti špansko 🙂

Kako sva se naučila španščine?

Vse se je začelo s telenovelami

Rokovo učenje španščine se je začelo že dolgo, dolgo nazaj, ko se tega sploh ni zavedal. Namreč, kot otrok je pogosto gledal telenovele s svojo mamo in se sproti naučil še malo španščine. Še sam sebe je presenetil, ko je kar nekaj stvari razumel in tudi znal povedati. Najbolj sem bila presenečena, da je poznal tako nenavadne besede. Recimo ljubezen, prevara, žalost, srce, smrt … to ni nekaj takega, kar bi se človek naučil na začetnem tečaju španščine 🙂

emseralda telenovela

Esmeralda
By Source (WP:NFCC#4), Fair use, https://en.wikipedia.org/w/index.php?curid=55519765

Duo Lingo

Moje učenje španščine se je začelo pred odhodom na konferenco v Ekvador pred 7 leti. Takrat sem začela delati naloge preko aplikacije Duo Lingo in se naučila ravno toliko, da sem znala koga pozdraviti ali pa kaj naročiti v restavraciji. Kasneje sem z učenjem preko Duo Lingo nadaljevala, a sem ugotovila, da je sicer super za razumevanje španščine in malo manj koristna za govorjenje. Ni kaj, treba bo na tečaj.

Popotniška španščina

Ko sva se odločila, da sedaj pa res greva v Južno Ameriko, je bilo časa malo, stvari za urediti pa veliko. Preklicala sem cel kup jezikovnih šol, kakšne tečaje ponujajo, koliko stanejo in koliko uporabnega se bom naučila v kratkem času. Najboljšo kombinacijo vsega je ponujala jezikovna šola Jezikovno mesto, kjer sem se lahko udeležila začetnega tečaja španščine, s poudarkom na popotniški španščini. Tečaj bi sicer trajal do konca januarja, midva pa sva odhajala že v začetku decembra. Z vodjo jezikovne šole sva se dogovorili, da lahko plačam samo sorazmerni delež, glede na število obiskanih ur tečaja. V dveh mesecih sem se naučila res veliko praktičnih stvari, ki so mi služile za dobro osnovo v Južni Ameriki.

poponiška španščina tečaj

Tečaj španščine v Jezikovnem mestu

Rok ni imel časa za tečaj, zato se je učil preko Duo Linga. Za na pot pa sva kupila tudi Spanish Phrase Book – slovar fraz, ki nama je na začetku zelo koristil.

Učenje na terenu

Največ španščine pa sva se naučila “na terenu”, sproti. Spomnim se prvih dni v Santiagu, ko sva hodila okoli mehanikov in urejala najin avto. Kot bi bila nema, kar nič se nisva znala zmeniti, pa tudi razumela sva bolj malo. Google Translate oz. SpanishDict aplikaciji sva imela ves čas prižgani, ko s tistim ni šlo, pa z rokami. Jojme, kar sram me je bilo. A nisem jaz hodila na tečaj?! No, kasneje sva ugotovila, da imajo v Čilu izredno močan dialekt in da je njihova španščina precej drugačna od tiste “normalne” španščine. Takoj, ko sva prišla čez mejo v Argentino, sem kar naenkrat razumela veliko več.

notario Santiago

Urejanje dokumentacije za avto je bilo bistveno lažje z znanjem španščine

Minevali so meseci in počasi sva se učila. Tam sva slišala eno besedo in si jo zapomnila, drugje spet drugo in tako je šlo počasi, a vztrajno na boljše. Besedni zaklad se je večal in vedno več sva znala tudi povedati. Zame je bil največji premik, ko sem se naučila (vsaj za silo) uporabljati še preteklik. Takrat pa sem se potem lahko začela res pogovarjati z ljudmi. Kar naenkrat sem lahko povedala kakšno prigodo, razložila, kje sva že potovala, kam greva itd. Od tam naprej se je samo še izboljševalo, vedno več besed, fraz sem poznala in avgusta sem se v Kolumbiji z nekim varnostnikom že pogovarjala o bistvu življenja, o propadu sveta, o okoljskih katastrofah, o veri, o posmrtnem življenju. Ok, on je veliko več govoril, jaz sem bolj pritrdila ali pa zanikala njegove ideje, ampak vseeno! Takrat sem prav pomislila: “Poglej, koliko sem se naučila! Da imam tako globoke debate v španščini!”

skupina moških v Braziliji

Moška družba na polotoku Marau.

Jezikovna šola – drugič

Čeprav sva se naučila res veliko, pa najino znanje seveda ni perfektno. Zdelo se nama je, da poznava veliko besed, slovnica pa je “šepala”. Razumela sva skoraj vse, povedati pa sva znala bolj malo. Zato sva se sedaj po povratku v Slovenijo odločila še za privatne ure španščine, da svoje znanje utrdiva in postaviva v neke okvirje. Spet sva izbrala Jezikovno mesto in zaenkrat smo izvedli 10 ur, kjer sva se naučila že vse nepravilne glagole (jojme, nisem vedela, da je španščina lahko tudi komplicirana!), pa raznorazne fraze smo utrdili ter uredili najino izgovorjavo.

tejčajnika na popotniška špančina

Na privatnih urah španščine. Foto: Bojana Petkovič

Nasvet: naučite se španščine!

Znanje španščine je za potovanje po Latinski Ameriki res “zlata vredno”. Večina ljudi ne zna angleško in brez znanja španščine bo vaša komunikacija z domačini res okrnjena. In veste, kako veseli so ljudje, ko vidijo, da znate špansko, da znate njihov jezik. Naju so ves čas hvalili, češ, kako lepo, da znava špansko in kako dobro govoriva. Čeprav se nama ni zdelo niti približno dobro, ampak veliko turistov ne zna niti besede in potem še tistih par besed navduši domačine. Res, znanje jezika odpre vrata v srce domačinov.

Duo Lingo je sicer brezplačen način, kako se naučite nekaj španščine, ampak midva sva ugotovila, da to ni dovolj. Zato res priporočava tečaj popotniške španščine (no, ali pa kar splošen tečaj španščine). Veliko bolje bi bilo, če bi šla na intenziven tečaj že pred potovanjem in bi potem v Južni Ameriki samo vadila in utrjevala znanje. No, ampak popotniška španščina je vedno koristna in zaenkrat se prav zabavava pri učiteljici Bojani v Jezikovnem mestu …. 🙂

par na tečaju špančine

Vadiva dialoge. In vedno se nekaj po svoje skregava ali začneva barantat 🙂 Foto: Bojana Petkovič

… in razmišljava, kam bova šla naslednjič potovat in testirat novo pridobljeno znanje.

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!