Nacionalni park Sajama: trdo kuhana jajca iz termalnega vrelca

Nacionalni park Sajama se nahaja na zahodu Bolivije, tik ob čilski meji in zavzema področje okoli najvišje bolivijske gore: vulkan Sajama, 6542m. Pokrajina tu je čudovita. Tipičen altiplano (visokoležeča planota), ko še na višini 4200m rastejo grmički in trave, pasejo so lame in ljudje živijo v hišah narejenih iz suhe trave in blata. Za naju je bil nacionalni park Sajama predvsem kraj, kjer je Rok izpolnil svojo veliko željo: skuhati si jajce v termalnih vrelcih. Poleg tega pa sva obiskala še starodavne grobnice in se nagledala noro lepe pokrajine.

cesta proti gori Sajama

Sajama, najvišja bolivijska gora

NACIONALNI PARK SAJAMA

Starodavne grobnice: CHULLPAS

Chullpa je španska beseda, ki označuje pogrebni stolp. Ti stolpi, ki jih še danes lahko vidimo v Boliviji in Peruju, so bili del ajmarskih (od ljudstva Ajmarov) pogrebnih običajev. V nacionalnem parku Sajama so chullpas zgrajeni iz blata in trave, visoki do 5m in obrnjeni vedno proti vzhodu. Vanje so pokopavali pomembnejše predstavnike družbe in sicer v poziciji zarodka in skupaj s kakšnimi osebnimi predmeti.

chullpa, pogrebni stolp

Primer pogrebnega stolpa (chullpa) v nacionalnem parku Sajama

Danes se da videti samo še stolpe, večina grobov pa je že izpraznjenih (izropanih). V kakšnem stolpu se lahko vidi še kosti, večinoma pa so sedaj tam le še smeti (ja, plastika je povsod, za žalost). Bolivijci verjamejo, da se teh pogrebnih stolpov ne smejo dotakniti, kaj šele vstopiti vanje, saj to prinese hude bolezni v družino. Torej, previdno! Stolpe opazujte samo od daleč 😉

chullpa od blizu, nacionalni park sajama

Način gradnje pogrebnega stolpa

Termalni vrelci

V okolici vasi Sajama najdemo dve skupini termalnih vrelcev. Eno so naravni bazenčki in potočki, drugi pa so urejeni bazeni, napolnjeni s termalno vodo, kjer tudi pobirajo vstopnino. Midva sva seveda izbrala prve termalne vrelce.

Termalni bazenčki, nacionalni park Sajama

Termalni bazenčki, nacionalni park Sajama

Gre za večje področje, kjer se povsod nekaj kadi iz tal, vsak bazenček oz. luža ali potoček ima drugačno barvo, temperaturo in vonj. Nekateri so majhni in sumljivih barv (zelena, črna) in izredno neprijetnih žveplenih vonjav, drugi pa so polni vrele vode. S tem mislim dejansko vodo, ki v tem bazenčku vre, brbota in je izredno vroča. Vmes pa teče tudi en hladen potoček, ki izvira nekje pod goro Sajama.

ženska ob vreli vodi v termalnem vrelcu

Lej, voda vre!

Ker je bilo zunaj mrzlo, sva si najprej poiskala en tak bazenček, kjer se vrela voda meša s hladnim potočkom – tak bazenček, kjer je bila temperatura ravno prava, da sva se lahko skopala. Res je prijetno plavati v topli vodi s pogledom na ledenik pred seboj. Malo manj prijetno pa se je potem kar na prostem preobleči 🙂

moški se kopa v termalni vodi

Rok se najrajši namaka v toplih vrelcih

Kuhanje jajc v termalnem vrelcu

Kot že omenjeno, Rokova velika želja je bila, da si skuha jajce v termalnem vrelcu. Jajca sva dala v plastično vrečko, ki sva jo s klinom od tende pritrdila na rob termalnega bazenčka. Potem pa je sledilo čakanje. Kdor pozna malo fizike, verjetno ve, da se temperatura vrelišča vode z naraščajočo nadmorsko višino niža. Na višini 4300m, kjer so ti termalni vrelci, je temperatura vrelišča okoli 89°C. To pa pomeni, da se vse stvari kuhajo veliko dlje. Normalno je jajce v 10-15 minutah že trdo kuhano, tu pa sva jih kuhala kar 45 minut. Nekaj na račun nižje temperature vrelišča, nekaj pa na račun tega, da se je vrečka ves čas dvigovala h gladini vode, kjer jo je hladil hladen zrak altiplana. Kakor koli, na koncu so bila jajca skuhana in s priokusom le žvepla 🙂

Kampiranje na 4300m in pri -15°C

Tisto noč sva se odločila prespati kar tam pri termalnih vrelcih. Bilo je tako lepo, prijetno toplo je puhtelo iz termalnih bazenčkov in imela sva razgled na najvišjo bolivijsko goro … Idealna lokacija za divje kampiranje. Kasneje se nama je pridružil še en Francoz in si v bližini vrelcev postavil svoj šotor. Povedal je, da je tam prenočil že prejšnjo noč in da ga sploh ni zeblo, saj so tla izredno topla zaradi termalne aktivnosti.

Lame v nacionalnem parku Sajama

Tudi lame so se prišle pogret k termalnim vrelcem

Z avtom sicer nisva mogla tako blizu termalnim vrelcem, da bi naju greli ponoči, sva si pa brbotajočo vrelo vodo zajela v najine termoforje. Tako sva bila pripravljena za verjetno najbolj mrzlo noč celotnega potovanja. Oblečena sva bila v spodnjo majico, termo perilo, pulover, šal za vratom in kapo na glavi. Zlezla sva v notranjo spalno vrečo, kjer naju je že čakal termofor, potem v najino toplo spalno vrečo in se čez še pokrila z deko. Vsa okna na avtomobilu sva imela zakrita z izolacijsko folijo, le sprednja okna sva nekoliko odprla – za kroženje zraka.

Nacionalni park Sajama

Termalni vrelci in gora Sajama v ozadju. Najin razgled ta večer.

Presenetljivo sva spala zelo dobro in naju sploh ni zeblo. Na to, kako mrzla je bila noč, pa naju je zjutraj opomnil termometer, ki je kljub prvim sončnim žarkom kazal -15°C in pa popolnoma zamrznjena vsa stekla na avtu! Ampak pozor: stekla so bila zmrznjena od znotraj, torej je zmrznil kondenz, ki se je nabral zaradi najinega dihanja! Ja, to je pa pač kampiranje na altiplanu. Razgledi so fenomenalni, vreme pa neprizanesljivo.

par skače pred goro Sajama

Skakanje na 4200m, nacionalni park Sajama

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!