Pregled leta 2018 – ko se življenje postavi na glavo

Še eno leto je za nama. Ob koncu leta 2018 sva predvsem hvaležna za vse, kar nama je bilo v tem letu dano. V prvi vrsti sva hvaležna za zdravje, ki je bilo letos veliko boljše kot prejšnje leto. Pa seveda sva hvaležna za službi in denar, ki sva ga zaslužila in si z njim lahko privoščila potovanja. No, pa ko smo ravno pri potovanjih, poglejmo, kam in koliko sva letos potovala. Zaradi obilice dela v službi, omejitev z dopustom in pisanja mojega doktorata so bili tudi letošnji potovalni plani bolj skobi ob začetku leta. Če pa sedaj pogledava nazaj, pa vidiva, da kar se tiče potovanj leto sploh ni bilo slabo 🙂

Crater Navidad, Čile

JANUAR

Kot imava že kar navado, sva tudi letošnjega januarja izkoristila eno izmed akcij Ryanaira in se odpravila na krajši izlet na jug Italije. Obiskala sva italijansko “petko”- pokrajino imenovano Salento, ter turistična a izredno zanimiva kraja Alberobello in Matera. 

skalnato mesto Matera

Starodavna Matera

FEBRUAR

Februar je bil za naju zelo delaven, saj sva prenovila izgled najinega bloga. Gostovanje bloga sva prestavila iz bloggerja na wordpress, kupila temo in nekaj vtičnikov. Posledično sedaj blog zgleda tako kot zgleda. Upava, da vam je všeč. Midva sva čisto navdušena 🙂 Kljub obilici dela z blogom in v službah sva uspela nekaj malega uživati tudi v zimi. Ravno po enem konkretnem snežnem metežu sva se odpravila na Golte, kjer sva lahko občudovala sveže zasneženo naravo, krpljala, smučala in se grela v njihovem wellnesu.

sončni vzhod na zasneženih Golteh

Zimska idila na Golteh

MAREC

Če ne greva vsaj enkrat na mesec nekam na izlet, nama je že kar dolgčas 🙂 Tako je bil že skrajni čas, da jo mahneva nekam. Odločila sva se za obisk prijateljev v Münchnu ter ga združila z udeležbo na pivskem festivalu Starkbierfest in izletom po južni Nemčiji. Starbierfest je pomladanska oblika Oktoberfesta – manj turistična zadeva in zato še toliko bolj zanimiva.

grad Neuschwanstein

Najlepši kraj v južni Nemčiji: grad Neuschwanstein

APRIL

Končno malo toplega vremena in hitro sva začela pogledovati proti goram. Ker je bil po vrhovih še sneg, sva se odpravila v dolino Pod Poncami – v Planico in se preiskusila na tamkajšnjem ziplinu. Konec meseca je prišlo na vrsto dolgo pričakovano potovanje na Jamajko. Ampak še prej: daljši prestop v Torontu. Tako sva prvič stopila na tla Severne Amerike. Kanada je bila konec aprila sicer še zelo hladna, ampak sva se takoj navdušila nad to deželo.

moški opremljen za zipline v planici

Rok opremljen za spust po zipline in za snemanje (preštej kolikor kamer ima na sebi)

MAJ

Po mrzli Kanadi sva končno pristala na topli Jamajki. A ni šlo vse brez težav. Midva sva že pristala na Jamajki, najina prtljaga pa se je odločila podaljšati svoje bivanje v Torontu in prispela za nama šele tri dni kasneje. Bila je zanimiva izkušnja biti brez prtljage in samo z zimskimi oblekami na Jamajki 🙂

par na sprehodu po sipini

Najlepša jamajška plaža: Lime Cay

Dva tedna čudovitih karibskih plaž in tropskih tolmunov je minilo čisto prehitro. Na poti domov sva imela spet zelo dolg postanek v Torontu, ki pa sva ga tokrat izkoristila za obisk Niagarskih slapov. Še enkrat sva ugotovila, kako lepa nama je Kanada in sklenila, da se gotovo še vrneva.

Katarina in Rok pred Niagarskimi slapovi

Malo premražena, ampak navdušena nad Niagarskimi slapovi!

JUNIJ

Junij sva začela z izletom na Severno Primorsko (Log pod Mangartom, Vršič, izvir Soče, slap Kozjak), a se je toliko dogajalo, da še do danes nisva uspela spisati objave o tem 🙂 V sredini junija sem kot darilo za birmo svojo najmlajšo sestrico peljala v London. Rok se je odločil, da pusti punce same in je ostal doma. Medve pa sva lahko po žensko raziskovali London. Predvsem sva iskali kotičke in kraje povezane s Harry Potterjem, pa seveda sva šli po nakupih na Oxford Street in počeli ostale tipične turistične zadeve.

Katarina poskuša priti na peron 9 3/4 na postaji King's Cross v Londonu

Kao tečem skozi zid na peron 9 3/4. Neuspešno, seveda 🙂

Konec mesece pa sva se z družbo odpravila v Dolomite, kjer smo naredili tri čudovite ture po tamkajšnjih gorah. Tudi to je en košček sveta, kamor se gotovo ponovno vrneva.

par v Dolomitih

Ko ne veva, kako bi pozirala 🙂 Dolomiti, Italija

JULIJ

Poletje kar ni želelo priti v Slovenijo. Imeli smo kislo in hladno vreme, zato je bilo treba po poletje na sever. Vikend po tem, ko sem zaključila s pisanjem doktorata, sva se odpeljala na Češko in na hitro raziskala par zanimivih gradov ter kostnico Sedlec in čudovit gozd Toulovcovy Maštale.

Ko se je še v Sloveniji končno segrelo pa sva se šla ohladit še v Pekel pri Borovnici.

Ženska sredi žitnega polja

Poletje na Češkem.

AVGUST

Avgusta pa nisva šla nič čez mejo. Kar čudno za naju, kajne? 🙂 Vsak vikend v tem mesecu sva izkoristila za hojo po slovenskih gorah in prav ponosna sva, da sva osvojila Mangart, Jalovec in Razor. Saj bi še hodila, samo potem se je pa vreme pokvarilo in ni bilo več za v gore. Pa sva se preusmerila v novo atrakcijo v Ljubljani: Union Experience in šla pogledat, kako v prestolnici pridelujejo pivo.

par na vrhu gore Jalovec

Srečna in izredno ponosna, da sva osvojila Jalovec!

SEPTEMBER

Izredno poceni letalske karte – povratna je stala le 0.02€ – sva seveda izkoristila in si septembra privoščila krajše potovanje po Cipru. Spet sva najela avto in se odpeljala naokoli. Pogledala sva si Severni Ciper (turški, okupirani del otoka) ter bolj turistični in zgodovinsko zanimiv grški del Cipra. Od državice nisva pričakovala kaj dosti, a sva bila presenečena, kako lepa, rodovitna in zanimiva je.

Zadnji vikend v septembru sva izkoristila še lepo vreme in se vzpela na še eno dolgo želeno goro: Skuto. S tem pa sva za letos tudi zaključila s hribolazenjem po slovenskih hribih.

ženska na peščeni plaži na Severnem Cipru

Ahhh, uživancija 🙂 na Cipru

OKTOBER

Že doglo sva si želela testirati kakšen terenski avto in oktobra je končno le prišla priložnost, da na testno vožnjo vzameva Jeep Compass. Odpeljala sva ga čez drn in strn do Raduhe na Štajerskem, nato pa sva šla na Dolenjsko in raziskovala lepote Kostanjevice na Krki in njene okolice. Jesen nama je že tako najljubši letni čas, barve dolenjskih gozdov pa so naravnost čarobne.

med jesenskimi vinogradi

Ena jesenska 🙂

NOVEMBER

Za novemberske počitnice sva se odpravila na brezplačno potovanje po Katarju, ki ga je organizirala tamkajšnja organizacija Youth Hostel Qatar. To je bilo za naju prvič, da sva šla na organizirano potovanje, kjer so nama drugi pripravili program, midva pa sva le sledila temu. Brez planiranja za naju, brez razmišljanja in konec koncev tudi brez stroškov 🙂 Bilo je luštno, Katar je zelo lepa država, ampak imava pa vseeno rada, če si sama organizirava svoje izlete.

ženska opazuje sončni zahod pred muzejem islamske umetnosti, Doha

Čudovit zaključek potovanja: sončni zahod izpred muzeja islamske umetnosti.

Takoj po vrnitvi s tega potovanja pa se je najino življenje postavilo na glavo. Odločila sva se, da se odpraviva na polletno potovanje po Južni Ameriki. Doma je bilo treba sprazniti stanovanje, se izseliti, končati projekte v službi (sploh Rok je imel ogromno dela do zadnjega dne pred odhodom) …

 

DECEMBER

Najine dolgoletne sanje so se uresničile. Odpravila sva se na daljše potovanje! Odhod je bil naporen, ampak takoj, ko sva prišla v Santiago, v Čile, sva začela uživati v toplem vremenu in novem načinu potovanja oz. življenja. V Santiagu sva kupila avto, ki je že preurejen za overland potovanje (to pomeni, da ima posteljno in neke vrste omaro). Ko sva uredila vse potrebno glede avta, sva se začela počasi pomikati proti jugu. Ampak res počasi. Uživava v tem, da imava čas, da se nama ne mudi in da si lahko pogledava tudi kakšno manj poznano stvar.

Božič sva preživela v Argentini, v kraju Bariloche pri argentinskih Slovencih, sedaj pa sva že nazaj v Čilu in napredujeva proti Patagoniji.

mož in žena sedita v naravi s pogledom na gore

Uživava v novem načinu življenja: potovanje z avtom, divje kampiranje in konstanten stik z naravo

Če bi mi nekdo januarja rekel, da bova konec leta dočakala v Čilu, mu ne bi verjela. Še manj pa bi verjela, da bova konec leta na daljšem potovanju po Južni Ameriki. So stvari, o katerih si ne upava niti sanjati, potem pa se uresničijo kar tako, na hitro. In dobro je tako. Če bi preveč premlevala in premišljevala, bi verjetno ostala doma 🙂 Tako pa sedaj uživava svobodo, dokler nama EMŠO to še dopušča 🙂

 

Če na hitro pogledamo še najino statistiko leta 2018. Letos sva potovala 57 dni, če ne štejemo trenutnega potovanja po Južni Ameriki. Za vse to sva zapravila točno 2000€ na osebo, kolikor je bil najin začetni budžet za to leto. Če pa prištejeva še trenutno potovanje po Južni Ameriki, pa prideva do 83 dni na potovanjih v letu 2018, o stroških pa žal zaenkrat še ne moreva govoriti. Sporočiva naknadno.

Srečno novo leto vsem skupaj. Naj bo prihajajoče 2019 predvsem zdravo, zadovoljno in uspešno. Pa seveda veliko potovanj tistim, ki si tega želijo 🙂

 

PS: te zanima, kako sva preživela leto 2017? Poglej Pregled leta 2017 – najstniško leto ekstremov.

 

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!