Vzpon na Pico Austria, 5350m in razgled na Pico Eslovenia

Bolivija ima veliko zelo visokih gora. Eno so vulkani na jugu in zahodu, ki segajo do okoli 6000m, drugo pa so gore v okolici glavnega mesta La Paz. Tam je znana veriga Cordiliera Real, kjer so gore narivnega izvora. To pomeni, da niso tako stožčaste oblike kot vulkani, ampak so bolj podobne našim Alpam. Tudi v Cordilieri Real so gore visoke okoli 6000m in morda še bolj impozantne kot vulkani. Midva sva si za vzpon izbrala goro Pico Austria, 5350m, od koder je razgled na Pico Eslovenia.

par pred goro pico Eslovenia

Pico Eslovenia, uokvirjen 🙂

Zakaj na Pico Austria?

Večina gora v Cordilieri Real je prekritih z ledenikom, kar pomeni, da je vzpon na vrh tehnično zahteven, potrebno je alpinistično znanje, primerna oprema in dober vodič. Je pa tam ena gora, Pico Austria, ki je načeloma gola, nima snega in relativno lahko dostopna. Zveni mamljivo, kajne?

Še bolj mamljivo je vse skupaj postalo, ko sva na navigaciji opazila, da je sosednji hrib Pico Eslovenia, slovenski vrh. Ja, Slovenci imamo svojo goro v Boliviji! No, to pa bi res rada osvojila, ali pa vsaj videla. Pico Eslovenia je visok 5380m, vendar pa ima tudi na vrhu debel ledenik in je tako nedostopen za naju, navadna hribovca. Nič, greva pa potem vsaj po razgled na tale naš hrib, Pico Eslovenia.

ženska pred Pico Eslovenia

Pico Eslovenia je tamle gor!

Treking do Lagune Chiar Khota

Od neuspelega vzpona na vulkan Uturunku (o katerem lahko prebereš tule Vulkan Uturunku, 6020m, najlažji šesttisočak), sem imela kar malo treme, če bom sploh lahko hodila na taki višini. Zato sva se odločila, da greva samo do Lagune Chiar Khota, ki je nekako v sredini med mogočnimi gorami masiva Condoriri, Pico Austria, Pico Eslovenia in še nekaterih drugih. Avto sva parkirala pri Laguni Khauan Khota in začela hoditi. Ura? 12:30, čisto netipično za naju, ki po navadi začneva hoditi v hribe res zgodaj zjutraj. Ampak, če greva samo do lagune, potem ni panike.

Laguna Chiar Khota

Laguna Chiar Khota

Od lagune Khauan Khota do lagune Chiar Khota je bilo je 45 minut hoje in 200 višinskih metrov. Dolina je naravnost čudovita, razgledi na okoliške gore pa fenomenalni in hoja, kljub višini 4300m ni bila težavna.

ženska hodi proti masivu Condoriri, Bolivija

Proti laguna Chiar Khota. Naravnost pa masiv Condoriri

Pri laguni sva ugotovila, da se našega hriba, Pico Eslovenia ne vidi in sva sklenila, da greva lahko še do prelaza pod Pico Austria. Od tam bi se naš hrib moralo videti.

par sedi ob laguni chiar khota

še razgled na laguno in Condoriri goro, potem pa greva dalje gor v hrib, po razgled na Pico Eslovenia

Vzpon na prelaz pod Pico Austria

Ta del poti je bil najtežji. Od lagune se pot obrne skoraj direktno navzgor proti prelazu, brez kakšnih ovinkov, samo gor, gor, gor. Za 700m višinske razlike sva potrebovala konkretnih 90 minut. Šlo je res počasi z veliko postanki za dihanje in seveda za opazovanje in fotografiranje prikupnih činčil, ki so skakale preko skal ob poti.

činčila na skali v Boliviji

Ali jo najdeš na sliki? Sivo činčilo?

Prelaz pod Pico Austria je že na višini 5100m in od tam se je lepo videli naš vrh, Pico Eslovenia. Lepa gora, na debelo prekrita z ledenikom, spodaj pod njim pa tipična siva ledeniška laguna. Čas, da se usedeva in samo občudujeva gore okoli naju.

Na prelazu sva srečala skupino Izraelcev in povedali so nama, da je do vrha Pico Austria le še 200 višinskih metrov, njihov vodič pa je dodal, da je to pri normalni hoji le 30 minutni vzpon. Rok bi šel nazaj, saj je dosegel svoje, videl Pico Eslovenia, meni pa se je zdelo, da bi res lahko šla na vrh. Če bi se tu obrnila, bi bilo tako, kot če bi prišla na Mali Triglav in ne šla na vrh. Pojedla sva vsak eno sadno ploščico in se odpravila proti vrhu. Ja, tudi najina malica ni bila čisto nič hribovska. Po navadi imava vedno kakšen sendvič s seboj, tokrat pa sva imela le sadne ploščice in liter vode – če sva pa mislila, da greva samo do lagune! 🙂

moški in ženska objeta gledata gore v Boliviji

Evo, ga! Pico Eslovenia!

Vzpon na Pico Austria, 5350m

Od prelaza na vrh je bila pot relativno enostavna. Ni bila več tako strma kot tista prej do prelaza, pa tudi višinskih metrov je bilo treba manj premagati. No, pa gotovo je pripomoglo tudi to, da sva vrh že videla in je bila motivacija toliko večja. V 30 minutah, tako kot je rekel vodič, sva bila na vrhu avstrijske gore, Pico Austria, 5350m. Razgledi naokoli so bili čudoviti in več kot vredni napora. Na eno stran se je videlo ogromno mesto El Alto in spodaj del La Paza, dalje sva videla goro Huayna Potosi, celoten masiv Condoriri, na debelo prekrit z ledeniki, pa našo goro Pico Eslovenia, številne lagune spodaj in nenazadnje sva z vrha videla tudi že jezero Titicaca, najino naslednjo destinacijo.

laguna pod pico austria

Razgled z vrha. Ne tole je samo ena laguna, Titicaca je tam čisto zadaj, viden v daljavi

Tako, uspelo mi je osvojiti en vrh v Boliviji. Ni bil sicer šesttisočak, tako kot sem si želela, sva pa prilezla na Pico Austria, na 5350m, brez kakšnih posebnih težav. In to samo z eno sadno ploščico 😉 Rok ne bo pozabil tega, kako je šel na 5000m visok hrib brez pravega sendviča.

par na vrhu pico austria

Vesela, da sva osvojila Pico Austria

Vprašanje za bralce:

Ali kdo ve, zakaj se gora imenuje Pico Eslovenia? Je bil kakšen slovenski alpinist, ki jo je prvi preplezal? Čeprav sta v okolici še Pico Austria in tudi Pico Yugoslavia 🙂

 

Za konec pa še nekaj lepih slik z doline pod Condiririjem:

avto na cesti proti dolini pod Condoririjem
Bolivijske ceste so prava "veselica". Vedno se najde nekaj, kar upočasni potovanje.
condoriri masiv
Slavni Condoriri masiv
avto pod condoririjem
Najin domek
Najbolj kosmata in prikupna alpaka

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!