5,9K

Machu Picchu, starodavno, zapuščeno inkovsko mesto, čudo sveta in verjetno velika želja vsakega popotnika. Ampak, kako si ga ogledati iz ob tem ne bankrotirati? Midva imava za vas rešitev, kako sami, v lastni režiji pridete do Machu Picchu po relativno ugodni ceni.

Kako do Machu Picchu?

Možnosti, kako priti do Machu Picchu je veliko: z vlakom, avtobusom, kombinacija kolesarjenja, raftinga, pešačenja in avtobusa ali pa treking (Inca trail, Lares trek in Salkantay trek). Vse to so ponudbe, ki jih boste dobili od agencij v Cuscu ali tudi Limi. Ampak, ali ste vedeli, da greste lahko na Machu Picchu tudi čisto sami, brez posrednika in brez agencije? Midva sva za to možnost izvedela od popotnikov Mance in Gašperja, ki sta prav tako po Južni Ameriki potovala z avtomobilom, sedaj pa jo deliva še z vami.

Machu Picchu v lastni režiji

Na Machu Picchu greste lahko v lastni režiji. Vse kar morate storiti je, da si kupite vstopnico, spakirate nahrbtnik in se podate proti vhodu na Machu Picchu. Vstop, ki ga predlagava, se imenuje Amazonski dostop ali tudi »Zadnja vrata do Machu Picchu« (Backdoor to Machu Picchu). To pomeni, da se boste odpeljali naokoli gora, že v amazonsko nižavje in od tam proti Machu Picchu.
Prvi del poti boste prevozili z avtomobilom ali avtobusom, drugi del poti pa prepešačili. Za pot, ki jo predlagava bo najlažje, če imate avto. Da pa se jo izvesti tudi z javnim prevozom, le da bo vse skupaj trajalo nekoliko dlje. Naj povem, da je to ista pot, po kateri vozijo avtobusi od agencij do Machu Picchu.

Z avtom do Machu Picchu

Torej, prva stvar: potrebujete avto. Če nimate svojega (tako kot midva trenutno tu v Južni Ameriki), potem ga boste morali najeti. Priporočava spletno stran billiger-mietwagen, ki po najinem mnenju nudi najbolj ugodne najeme in ima najbolj transparentno predstavljene vse stroške. Za pot do Machu Picchu bo zadostoval čisto navaden avto, tudi Toyota Yaris ali kaj podobno majhnega. Potrebovali pa ga boste vsaj za 3 dni.

Ok, sedaj pa poglejmo, kako z avtom pod Machu Picchu.

Pot iz Cusca do Santa Maria

Ko imate avto in poln rezervoar goriva, se iz Cusca odpeljite v smeri kraja Ollatayambo. Ta kraj je zadnji v »Sveti dolini Inkov« (Sacred valley), na višini 2800m, od tam naprej pa se cesta strmo in zelo cik-cakasto dvigne na prelaz Málaga na 4300m. Na vrhu prelaza se odpre čudovit razgled na zasneženo goro Willka Wiqi, cesta pa se obrne na drugo stran in se začne strmo spuščati v dolino. Na koncu tega izredno dolgega spusta je kraj Santa Maria, ki je na višini 1100m. Se pravi, spustili se boste iz 4300m na 1100m, kar je za konkretnih 3200m. Zavirajte previdno, da ne skurite kakšne zavore 😉 Celotna cesta je asfaltirana, relativno nova in v zelo dobrem stanju. Edino, paziti morate, ker na nekaterih ovinkih reka teče čez cesto in ne pod, tako kot bi to pri nas naredili.

Pot iz Santa Maria do Santa Teresa – Hidroelectrica

V kraju Santa Maria morate zaviti levo v smeri Santa Terese. Tu se začne makadamska cesta, ki vas bo spremljala do cilja. Na delih je cesta izredno ozka in nevarna, skoraj tako kot Cesta smrti (Death Road) v Boliviji! Vozite previdno in na ovinkih pohupajte, da s tem opozorite nase nasprotivozeče avtomobile.

Vas Santa Teresa le prečite in pot nadaljujte vse do Hidroelectrice, ki je še nekaj kilometrov naprej. Če imate opremo za kampiranje, lahko v bližini Hidroelectrice tudi prenočite, sicer pa si prenočišče rezervirajte v Santa Teresi in v kampu pri Hidroelectrici samo parkirajte naslednji dan.

Cela ta pot je dolga približno 250km in boste zanjo potrebovali okoli 4-5h vožnje. Da vožnjo popestrite (kot da že dvig na 4300m visok prelaz in potem strm spust dol nista pestra), si lahko na poti ogledate inkovskie ruševine v Sveti dolini. Skupaj s temi ogledi pa potem ta pot traja kar cel dan, ki ga morate začeti res zgodaj zjutraj. Midva sva iz Cusca štartala šele ob 9h zjutraj in se potem zvečer vozila po temi (kar res ni zabavno, sploh še voziš po tisti »cesti smrti« proti Santi Teresi).

Machu Picchu z javnim prevozom

Če boste uporabili javni prevoz, v Cuscu poiščite avtobus do Santa Marie, od tam do Santa Terese vzemite colectivo ali taksi, od Santa Terese do Hidroelectrice pa taksi ali »torito« – mototaksi oz. rikšo.

 

Peš od Hidroelectrice do Aguas Calientes

Naslednji dan se odpravite na Machu Picchu. Izhodišče je železniška postaja Hidroelectrica v bližini Santa Terese. Najprej bo treba približno 9km peš ob železniških tirih. No, seveda si lahko kupite tudi vozovnico za vlak, vendar vas bo stala celo premoženje (okoli 60 USD v eno smer). Pešačenje ob tirih pa je prijetna alternativa, brezplačna, hkrati pa tudi ni pretirano naporna, saj je pot izredno položna. Saj veste, vlak ne zmore prevoziti res strmih klancev, zato se tudi ta pot zelo lepo počasi in zložno dviguje do Aguas Calientes. V 9km hoje boste naredili le 200 višinskih metrov vzpona.
Midva sva za ta del poti potrebovala približno 2h, rezervirajte si malo več, če boste hodili nekoliko počasneje.

Po stopnicah na Machu Picchu

Zadnja etapa poti na Machu Picchu je najbolj »zanimiva«. Namreč, po stopnicah se je treba vzpeti za 400 višinskih metrov. »Muskelfiber« zagotovljen. Alternativa je avtobus, ki vozi po cesti od Aguas Calientes do vhoda v Machu Picchu. Cena je 12 USD v eno smer oz. 24 USD povratna. Vendar pa to pomeni, da boste morali pešačiti še dodatna 2km, prav do avtobusne postaje v vasi Aguas Calientes. Če pa greste peš po stopnicah, pa sta vam ta 2km hoje prihranjena. Pri kontrolni točki (kjer preverijo vstopnice) samo prečkate most in začnete hoditi po stopnicah.
Midva sva za ta del vzpona na Machu Picchu potrebovala le 45 minut, vendar opozarjava, da je stvar kar naporna. Zato si morda vzemite malo rezerve, če ne boste tako hitri kot midva. Pa veliko vode imejte s seboj!

Meniva, da bi moral vsak vsaj po stopnicah peš do Machu Picchu. Tako res doživiš, dojameš, kje so postavili to mesto.

Pot nazaj v Cusco

Ko boste zaključili ogled Machu Picchu, se po isti poti vrnete nazaj. Se pravi, najprej po stopnicah (če tečeš dol, potrebuješ le 20 minut) in nato peš ob železnici do Hidroelectrice (2h hitre, ampak malo utrujene hoje za naju). V Santa Teresi ali pri Hidroelectrici še enkrat prespite, naslednji dan pa se z avtomobilom spet odpeljete čez prelaz, si po poti pogledate še kakšne ruševine in nazaj v Cusco.

Vstopnica za Machu Picchu

Če boste šli na Machu Picchu v lastni režiji, si morate tudi vstopnico kupiti sami. To se najlažje naredi kar prek spleta na strani: https://www.machupicchu.gob.pe/inicio. Plačilo s kreditno kartico pomeni 5% provizije, ampak nimaš kaj. Druga možnost je, da vstopnico kupite v Cuscu v kateri izmed turističnih agencij, vendar velja enako: plačilo s kartico pomeni približno 5% provizije. Študentje, ki imate ISIC izkaznico, dobite nekaj popusta pri vstopnici, zato si jo le priskrbite vnaprej. Vendar pa to pomeni, da morate vstopnico za Machu Picchu kupiti v Cuscu, kjer v živo pokažete svojo izkaznico. Opozorilo: nakup vstopnice na vhodu v Machu Picchu ni možen!

Kaj spakirati za na Machu Picchu

Za takle izlet na Machu Picchu morate imeti obute dobre pohodniške čevlje, veliko vode (vroče bo!), nekaj sendvičev ali drugačno obliko malice, kapo/klobuk/zaščito pred soncem, sončno kremo, repelent za komarje, potni list in vstopnico (potrebujete oboje, da preverijo vašo identiteto), nekaj gotovine za WC, vodo in hrano na poti, čelno svetilko (lahko se zgodi, da boste hodili nazaj po temi).

Najina pot na Machu Picchu

Prvi dan sva se do Hidroelectrice vozila zelo počasi in si sproti ogledala še nekaj ruševin v Sveti dolini Inkov: Sacsaywaman, Tambomachay, Maras in Moray. Zjutraj sva štartala rahlo prepozno (ob 9h) in se posledično v Santa Mario pripeljala že, ko je bila tema. To je potem pomenilo, da sva tudi pot do Santa Terese naredila po temi, kar ni bilo ravno zabavno. Strmi prepadi, makadamska, odsekana, ovinkasta cesta… ampak sva preživela.

Za Machu Picchu sva imela vstopnico ob 12h, kar nama je dalo dovolj časa, da sva zjutraj lepo počasi štartala proti Machu Picchuju. Ob 7:30 sva že začela hoditi – vzela sva si veliko rezerve, da ja ne bi bila prepozna. Najprej sva se registrirala ob vstopu na peš pot ob tirih, nato pa cca 2h hodila proti Aguas Calientes. Na poti sva že prvič ugledala Machu Picchu. Pri kontrolni točki sva si vzela malo pavze, saj so nama povedali, da itak pred 12h ne bova mogla vstopiti v Machu Picchu. Nato pa sva zagrizla v klanec. Stopnic je veliko, bilo je že vroče in pot se nama je vlekla. Čeprav sva na vrhu ugotovila, da sva potrebovala le 45 minut. Spet sva imela več kot dovolj časa, zato sva si privoščila obilno malico. Namreč, znotraj kompleksa Machu Picchu uživanje hrane ni dovoljeno, zato sva se morala najesti prej. Potem je bil čas za WC (tudi tega ni znotraj kompleksa), pa še nama je ostalo časa. Končno je napočila dvanajsta ura, ko sva lahko vstopila v Machu Picchu!

Po tem, ko sva prehodila vse možne potke znotraj kompleksa, sva ob 16:30 zapustila Machu Picchu. Zunaj sva si spet privoščila malico, šla na WC, potem pa šibala nazaj proti avtu. Po stopnicah dol sva kar tekla in prišla na dno v 20 minutah. Nato pa je prišel ta počasen del – hoja ob tirnicah. Okoli 18h se v Peruju čisto stemni in takrat sva doživela nekaj najlepšega: show kresničk. Med tem, ko sva v temi hodila po gozdu, so kresničke letale okoli naju in se prižigale in ugašale. Bilo je magično. No, ko je bilo pretemno, da bi lahko še varno hodila, sva žal morala prižgati čelni svetilki in predstava se je zaključila. Še približno eno uro sva hodila po temi in nato končno prišla do avta. V celem dnevu sva prehodila okoli 30km (11km v vsako smer do Machu Picchu, nato pa še kar nekaj kilometrov znotraj kompleksa). Bila sva izčrpana, ampak navdušena nad doživetim.

Stroški takega izleta na Machu Picchu v lastni režiji

Naju je ta izlet do Machu Picchu v 3-dneh stal toliko:

• Bencin pri porabi okoli 12L/100km 66€ (en tank bencina za najino Toyoto)
• Vstopnina: 84€ za oba
• Hrana in voda: težko oceniti, ampak okoli 25€ za hrano za 3 dni (sama kuhava!)
• Parkiranje in kampiranje: 8€ za dve noči

Skupaj torej 92€ na osebo za 3-dnevni izlet.

Če boste najeli kakšen manjši avto, bo poraba nižja, ampak strošek najema nekaj prida (približno 30€ na dan), cena z javnim prevozom pa je okoli 15€ – 20€ (odvisno, kako se uspete spogajati za ceno taksija oz. torita v Santa Teresi) v eno smer za transport.

Nasveti za samostojen obisk Machu Picchu

• Če se boste odločili za to pot na Machu Picchu, si vzemite 3 dni časa. En dan za pot do Santa Terese, drugi dan za ogled mesta Machu Picchu in 3. dan za vrnitev v Cusco.
• Ker imate od Hidroelectrice do vhoda v Machu Picchu vsaj 3h hoje, si ne rezervirajte prezgodnje vstopnice (prvi vstop je možen že ob 6h), da ne boste preveč hiteli zjutraj. Nazajgrede je možno, da se boste vračali po temi. Ampak je varno, le čelno svetilko imejte s seboj.
• Zadnja trgovina s hrano je v Santa Teresi, še boljše pa je, da se s hrano založite že v Cuscu. Ob poti, ob tirih, je sicer veliko mini prodajalnic s hrano, vendar so cene kar precej zasoljene.

Sva še kaj pozabila napisati? Vas še kaj zanima? Vprašajte naju v komentarju.