Pregled leta 2025: severni sij, Bolšoj teater in še marsikaj vmes

118

Leto 2025 se počasi bliža koncu in kot vedno je to priložnost, da pogledava nazaj na minulo leto. Bilo je … pestro. Od zelo težkih do zelo lepih situacij. Kar nekaj izgub v (širši) družini, bolezni, preiskušenj, do veselja, navdušenja, uspehov. Tule se bom osredotočila na najina letošnja potovanja ter najin blog, ki je – mimogrede – letos praznoval že 10. obletnico obstoja! A sva ponosna, da že 10 let piševa blog? Seveda sva! In to zelo 🙂 Ampak pojdimo po vrsti …

Pregled leta 2025

Januar

Lanske božično-novoletne praznike sva prvič v življenju preživela na potovanju. Do tedaj sva bila v tem času vedno doma, v objemu toplega, družinskega okolja. Tokrat pa naju je zamikal roadtrip z najino Toyoto – in to na sever, v pravo zimo. Na pot sva se odpravila že konec decembra, potem pa severu Švedske preživela tako božič kot tudi novo leto. Leto 2025 se je tako začelo na snegu in mrazu, s spanjem v avtu (v katerem je tudi gretje, tako da brez skrbi, ni naju zeblo – več o tem, kako sva opremila najino Toyoto za to potovanje pa preberi v tem prispevku) in zvečer sva imela priložnost videti verjetno najlepši severni sij. Pozdrav nekaterih dušic od zgoraj, praviva midva temu ❤️

Ko sva se vračala s Švedske, je Rok zavil še na Norveško in šel za nekaj dni s prijateljem ledno plezat, Katarina pa se je vrnila domov z letalom (dopusta tudi midva nimava neomejeno). Rok je tako izkoristil še en teden snega in ledu in prave zime, ki je tu pri nas žal nimamo več. Celotno potovanje na Švedsko je bilo odlično in nama je dalo ogromno zagona in pozitivne energije.

Februar

Odkrito, ne vem, kam je šel februar. Bila sva doma, delala, izkoriščala vikende za izlete (predvsem v hribe), načrtovala svoja potovanja in imela razna svetovanja za stranke. Če slučajno ne veste, ponujava popotniško svetovanje, iskanje letalskih kart in načrtovanje potovanja po naročilu (če te zanima, je povezava tukaj). In tega je bilo v februarju kar veliko.

Marec

Ko sva delala plan za leto 2025, sva si rekla, da do aprila ne greva nikamor dlje. Želela sva se malo spočit od potovanj (konec leta 2024 jih je bilo res veliko) in urediti nekaj stvari doma. A nisva zdržala. Zimska depresija je začela sitnarit naokoli in potrebovala sva dozo sonca in vlage. Našla sva relativno ugodne letalske karte do Mavricija in za cca en teden odletela na ta tropski afriški otok. Malo sva počivala, malo sva raziskovala, predvsem pa sva se nastavljala soncu, lovila D vitamin in uživala tudi v popoldanskih plohah in tisti tropski vlagi, ki ima prav poseben vonj.

April

Ko sva se vrnila z Mavricija, sva spet malo lažje dihala in lažje dočakala pomlad 🙂 Nekaj večerov zapored sva šla na Radensko polje, kjer sva sodelovala pri prenosu žabic (oz. različnih dvoživk) čez nevarno in prometno cesto. To je bilo zelo zanimivo doživetje, čisto za naju, ki imava rada naravo in živali.

Konec meseca, med prvomajskimi počitnicami pa sva se odpravila z avtom proti severu. V Kaliningradu (del Rusije, ki je stisnjen med Poljsko in Litvo) imava prijatelja, ki naju že dolgo vabi na obisk. Par prostih dni konec aprila/začetek maja sva izkoristila za hiter skok v Rusijo. Kljub sankcijam in vojni, je ta del Rusije čisto normalen, če lahko tako rečem. Potovanje je potekalo gladko in brez zapletov. Ljudje pa so naju bili povsod zelo veseli. Prav prijetno presenečenje.

Maj

Mesec maj sva začela v Litvi, ki je za naju predstavljala par kratkih postankov na poti iz Kaliningrada. Ogledala sva si okolico Vilne (glavnega mesta) in stala v geometričnem središču Evrope.

Ko se je pri nas pomlad razbohotila v vsej svoji lepoti, sva se podala na še eno zanimivo aktivnost – obročkanje ptičkov v Vodomčevem gaju. No, prav obročkov midva nisva natikala na ptičje nogice – to je vseeno prezahtevno delo za neizkušene ljudi, sva pa lahko opazovala profesionalce pri delu in na koncu ptičke izpustila nazaj v naravo.

Junij

S prihajajočim poletjem se je tudi splošno razpoloženje začelo izboljševati. Junija sva nečaka peljala na izlet v Benetke. Za naju je bil to že n-ti obisk tega mesta, zanj prvi. A vse nas je najbolj navdušilo steklopihaštvo na otoku Murano 🙂 Nečak se je potem vrnil domov, midva pa sva z najino Toyoto nadaljevala pot proti jugu, vse do najvišjih vrhov v Apeninih. Cilj je bil narodni park Gran Sasso in vzpon na najvišji vrh Apeninov oz. pač malo pohodništva in ogledov v tem delu Italije. Divje kampiranje na “evropskem Tibetu”, planoti parku Gran Sasso, je bilo spet nekaj najboljšega. Razgledi z Apeninov pa tudi niso slabi :).

Julij

Poletje navadno preživiva v Sloveniji in okolici. Torej doma in delava enodnevne izlete v gore ali pa do morja. Saj veste, da se malo izogneva gneči in pa visokim cenam. Tako sva tudi letos veliko hodila po slovenskih gorah, opravila nekaj dolgo želenih vzponov, kakšen dan vmes pa skočila še do bližnje hrvaške obale. Omeniti velja izlet na Goli otok, ki sva ga planirala že dolgo časa in ga letos končno realizirala. Toliko sva slišala o tem jugoslovanskem zaporu in sedaj sva ga končno obiskala. Zelo zanimivo, poglejte prispevek na blogu, če vas pritegne ta tematika.

Avgust

Tudi večino avgusta sva preživela v službi oz. med vikendi v gorah. Edino … podaljšan vikend v avgustu, okoli Marijinega praznika. Takrat so naju spet zasrbeli prsti in sva se odločila, da greva na hitro v Grčijo. Že lansko leto sva jo planirala, pa sva morala dopust v Grčiji odpovedat, zato sva ga pa letos le realizirala. Izbrala sva sicer drug otok – otok Thasos na vzhodu Grčije, ki je precej manj oblegan od Santorinija (kar sva imela v planu lansko leto). Par dni morja in dobre grške hrane, potem še ogled polotoka Athos in že je bilo konec. Ravno prav za naju, sicer. Konec avgusta si je Rok uresničil še eno alpinistično željo in se povzpel na Salbit. Srečen do neba, da mu je uspel ta vzpon se je po podaljšanem vikendu v Švici vrnil domov.

September

Septembra je bil pa končno spet čas za eno malo daljše potovanje. Letos sva se odločila za overland potovanje z najino Toyoto. Izbrala sva Turčijo, na poti do nje pa sva se ustavila še v Srbiji in Bolgariji. Saj Turčija je zanimiva, ampak za naju malo premalo “divja, nova”. Zato sva se odločila potovanje popestriti. Ko sva prispela v Carigrad (Istanbul), sva avto pustila tam in z letalom odletela na sever, v Rusijo. Natančneje v Moskvo, kjer sva si uresničila še eno dolgoletno željo: ogled ruskega baleta. Ne samo to, ogledala sva si Labodje jezero v enem in edinem Bolšoj teatru. Kar malo solzne oči sva imela, ko sva vstopila v ta veličastni teater. Da sva res tu, da nama je uspelo dobiti vstopnice. Noro in nepozabno! Ko sva bila ravno v Moskvi, sva pot podaljšala še do Sankt Peterburga, od tam pa potem nazaj v Turčijo.

Oktober

Po povratku iz Rusije se je dejansko zares začelo potovanje po Turčiji. Pogledala sva si nekaj precej znanih stvari (recimo Kapadokijo in Pamukkale), vmes pa se vozila čez širne ravnine, prostrana polja, čez gore, mimo slanih jezer, kvazi rajski plaž do nekaj res lepih plaž, odkrivala zgodovino in uživala v svežem jesenskem sadju. Na poti iz Turčije sva se še enkrat ustavila v Bolgariji. Želja je bila zaviti tudi čez Makedonijo, a nas je vse presenetil sneg in slabo vreme, tako da bo Makedonija počakala na kdaj drugič 🙂

Konec oktobra pa sva praznovala tudi 10. obletnico najinega bloga. Vesela in ponosna sva, da že toliko let vztrajava v tem in v kaj se je najin blog razvil. Hvala vsem, ki naju berete in podpirate.

November

Še en podaljšan vikend, ki ga nisva mogla izpustiti oz. preživeti doma. Idej je bilo sicer ogromno, kam vse bi šla v tem času – od daljnih azijskih destinacij, do Hrvaške. Na koncu sva se odločila za jug Italije, za Kalabrijo. Tokrat sva si vzela več časa za počitek in razvajanje v malo lepšem hotelu, sproti sva tudi kaj raziskovala, a manj, kot bi sicer. Vsekakor pa sva uživala v toplih sončnih žarkih in možnosti kopanja v morju.

Kot je že v navadi, sva tudi letos pripravila svoj popotniški koledar, tako da sva se preostanek novembra ukvarjala s tem: pripravo, tiskom, promocijo, prodajo, odpošiljanjem … Vesela sva, da vas je toliko naročilo najin koledar. Hvala!

December

Decembra sva bila spet bolj kot ne doma in sva počivala, se pripravljala na praznike, prebolevala različne viroze in prehlade, pripravljala prenovljeno spletno stran, dodala nekaj novih fotografij na platnu in delala krajše izlete v okolici. Tudi taki meseci morajo priti 🙂

Zaključek

Leto se je začelo odlično, s severnim sijem na Švedskem. Potem je prišlo pač življenje s težkimi in lepimi situacijami, ampak ob koncu 2025 sva spet zadovoljna in vesela. Pa seveda hvaležna – za zdravje, za mir (relativno sicer), za finance in za možnost, da lahko potujeva, hodiva po gorah in uživava življenje. Od potovanj nama bo najbolj v spominu ostala Moskva in ogled baleta v Bolšoj teatru, severni sij na Švedskem in pa divje kampiranje v Turčiji. Pozabila bi pa najrajši tisto grozno virozo v Turčiji, zaradi katere sva morala za nekaj dni prekiniti potovanje in spletne verbalne napade po obisku Rusije. Ter celo izključitev iz ene Facebook popotniške skupine, ker sem objavila nekaj fotografij in dejstev o potovanju v Rusijo.

Letos sva bila na poti 58 dni (brez raznih enodnevnih izletov). Ni rekordno veliko, sicer, ampak glede na leto, ki je za nama, je dovolj 🙂 Hvala vsem bralcem, ki ste naju tudi letos spremljali in se skupaj veselimo, kaj nam bo prineslo leto 2026.