Nacionalni park Tayrona – kako ga obiskati?

2,4K

Tayrona je čudovit nacionalni park z najlepšimi kolumbijskimi plažami, ki pa zahteva kar nekaj organizacije in planiranja, da ga lahko obiščete in doživite v polnosti. Ko sva midva brala razne bloge in navodila o Tayroni, sva bila samo zmedena. Koliko je vhodov v park, katera plaža je vredna obiska, na kateri se sme kopati, kateri kamp je v redu? No, ko sva stvar naštudirala, pa sva ugotovila, da sploh ni tako zelo hudo komplicirano. Tule predstavljava najin obisk Tayrone, kako sva ga izvedla in zakaj tako.

Nacionalni park Tayrona po najino

Čas obiska

V nacionalnem parku Tayrona sva se odločila preživeti 3 dni, 2 noči. Želela sva si videti čim več plaž, pa tudi osmisliti oz. izkoristiti drago vstopnino. Park sva obiskala avgusta, kar je nizka sezona oz. deževno obdobje v Kolumbiji. Dežja sicer ni veliko, le popoldan so možne plohe. Je pa vedno prisotna vlažnost, tako da trekingi v tem času pomenijo veliko več prepotenih majic 🙂

1. dan v Nacionalem parku Tayrona: Playa Cristal

Iz Santa Marte, ki je izhodišče za obisk parka Tayrona sva se odpeljala do najbližjega in najbolj zahodnega vstopa v nacionalni park Tayrona: Zaliv Neguanje. Ta del nacionalnega parka ima omejitev 300 ljudi na dan, zato je bilo pomembno, da sva bila na vstopu kar se da zgodaj. Park se odpre ob 8 zjutraj, midva pa sva bila tam že ob 7h. Za vsak slučaj 🙂 Pa zato, ker itak nisva mogla dlje spati, ko je bilo tako vroče. Ob 7:30, ravno po najinem zajtrku, so nama in še eni kolumbijski družini predvajali film o zgodovini parka in o njenih prvotnih prebivalcih, indijancih Tairona, nato pa sva lahko kupila vstopnice.

Cena vstopnic

Cena vstopnic je kar draga. Odrasel tuj turist v nizki sezoni plača 53.500 COP (približno 14€) ter 3.000 COP (0,8€) na dan obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker na tej plaži prenočevanje ni možno, naju niti niso vprašali, koliko dni bova v parku in nama tako zaračunail le zavarovanje za en dan. Ker potujeva z avtom, je bilo treba plačati še 16.000 COP (4€) vstopnine za najino Toyoto. Z eno vstopnico je možno vstopiti v park 2x, ampak le prvi dan obiska parka. Sama vstopnica pa velja za 4 dni potem znotraj parka.

Ko sva se lepo skeširala, sva se lahko odpeljala čez hrib in nato dol do obale Neguanje. Od tam pa naju je čakala še 10 minutna vožnja z ladnjico do plaže Playa Cristal. Lahko bi šla tudi peš, približno 30 minut je hoje, ampak pot je bila slabo označena in zelo je bilo že vroče, zato sva se odločila za ladjico. Strošek prevoza stane 100.000 COP (26€) za celo ladjico, ne glede na to, koliko ljudi se pelje notri. Zato se splača najti še koga, s komer si deliš strošek te vožnje.

Playa Cristal

Ko sva prišla na plažo, sva bila prva obiskovalca tam. Sama na beli peščeni plaži s čudovito turkizno vodo. Razgledi sicer niso nič posebnega, ker je plaža v ozkem zalivu, ampak ravno to omogoča mirno vodo, primerno za plavanje in potapljanje. Cel dan sva potem uživala na plaži, opazovala pisane ribice, pa potem Kolumbijce, kako se nastavljajo fotoaparatom 🙂 Super je bilo.

Če sva želela izkoristiti plačano vstopnino še za vstop na drugi strani parka, sva morala biti pri vhodu El Zaino pred 17h, ko se park zapre. To je pomenilo, da sva morala okoli 14h nazaj na ladjico, potem pa z avtom naokoli do vstopne točke El Zaino.

El Zaino

Ker lahko dvakratni vstop v park z isto vstopnico izkoristiš le prvi dan, sva najprej izbrala obisk Playe Cristal in nato ponovni vstop pri El Zaino na skrajni vzhodni strani parka. Ker sva že imela vstopnico, naju pri El Zaino niso nič dodatno spraševali, pa tudi dodatnega zavarovanja nama ni bilo treba plačati. Navadno sicer tudi preverijo za prepovedanimi predmeti, ki se jih ne sme nosti v park. To so plastične vrečke, steklenice, alkoholne pijače in droge, glasbeni instrumenti … Naju pa so samo spustili v park.

1. noč: Kamp Castilletes

O kampu Castilletes sva slišala veliko slabega. Predvsem to, da je zanemarjen, umazan, uničen. Ampak, ker je bil najbolj priročen za najino prvo noč, sva se vseeno odločila zanj. Na veliko presenečenje, je bil kamp čisto normalen (videla sva že veliko grše). Ta kamp je relativno blizu vstopne točke El Zaino in pogosto ga ljudje spustijo in se rajši odpravijo globlje v nacionalni park. Ampak je pa to tudi kamp, do katerega se da dostopati z avtomobilom, za razliko od tistih bolj popularnih (Cabo San Juan), do katerih je treba peš. V kampu naju je navdušila lokacija: med kokosovimi palmami in tik ob morju in pa mirnost ter sproščenost. Plaža Castilletes žal ni primerna za kopanje, saj so valovi in tokovi izredno močni. Je pa odlična za opazovanje sončnega zahoda. Dolga plaža, na katere zahodnem koncu so fotogenične skale, kar kliče po romantiki. Nebo se v času sončnega zahoda barva v vse možne barve in niti en trenutek ni enak drugemu. Bilo je nepozabno. Najbrž tudi zelo lepe slike povedo nekaj o tem, kako fino sva se tu imela.

Cena kampa, če imaš svoj šotor (ali pa v najinem primeru avto, v katerem spiš) je 20.000 COP (5€) na osebo.

2. dan: plaža Cabo San Juan del Guia

Ta dan sva si napokala najine nahrbtnike, vanj dala šotor, blazine, hrano, veliko pijače … in se podala na pot. Od zadnjega parkirišča v parku pa do plaže Cabo San Juan je bilo približno 1,5h hoje. Sploh ne veliko, se nama je zdelo. Ampak potem, ko sva se 1,5h potila kot zmešana, se nama je zdelo pa zelo veliko. V tolažbo nama je bilo, da so bili vsi enako prepoteni in da nisva bila edina, ki bi lahko ob prihodu na cilj ožela svoji majici.

2. dan v parku Tayrona: Playa Cabo San Juan

Plaža Cabo San Juan in tamkajšnji kamp sta ikoni nacionalnega parka Tayrona. Sredi plaže na naravnem rtu stoji koča z visečimi mrežami – najbolj zaželeno obliko nastanitve v Tayroni. Bel pesek in kokosove palme ter turkizno modro morje pa delajo to plažo »picture perfect«. Plaža je res lepa in tudi morje super osvežujoče, je pa kar precej razburkano. Plavati se sicer sme, tokovi niso premočni, vseeno pa ni to čisto mirna voda za ležerno namakanje v vodi. Omeniti je treba tudi kokosove palme, ki so edina naravna senca na plaži. Ampak tudi izredno nevarna senca. Namreč kokosovi orehi, ki padejo z recimo 20-meterske palme so lahko smrtno nevarni. Midva sva iskala varno senco in se nikoli nisva ulegla direktno pod palmo, niso pa bili vsi tako pametni. In tako je en kokosov oreh padel le nekaj centimetrov stran od glave neke turistke, ki se je sončila na plaži! Imela je res veliko srečo, da je kokos ni zadel.

Večerja z razgledom

Ker je hrana znotraj parka zelo draga, sva imela midva vso hrano s seboj. Prav tako tudi gorilnik in plinsko bombico. Čez dan je bilo čisto prevroče, zato sploh nisva kaj dosti jedla. Zvečer pa sva si skuhala svoje špagete kar na plaži z razgledom na morje. Za naju je tak način boljši kot katerakoli fina restavracija 🙂

2. noč: Cabo San Juan

Ker sva prinesla svoj šotor s seboj, sva lahko izbirala lokacijo, kam bova postavila šotor. Tako sva dobila vsaj malo sence. V tem kampu se da tudi najeti že postavljene šotore z vso pripadajočo opremo (blazino, vzglavnikom, pregrinjalom…), ampak vsi ti šotori stojijo cel dan na soncu. Niti malo sence nimajo. Pa je bilo že v najinem šotoru grozno vroče, kako je bilo šele tam! V teh primerih so viseče mreže veliko bolj primerna oblika prenočišča. Imaš streho nad glavo, pogosto še mrežo proti komarjem, pa vroče ni. Take viseče mreže se da tudi najeti v vseh teh kampih v Tayroni.

Cena za nočitev v tem kampu, v primeru, da imaš svoj šotor je 20.000 COP (5€) na osebo.

3. dan: plaža La Piscina

V bližini plaže Cabo San Juan je še ena lušna plaža, kjer se tudi da kopati: La Piscina. V španščini to ime pomeni »bazen«, saj gre dejansko za naravni bazen. Namreč zaliv je »ograjen« z velikimi kamni in skalami, ki preprečujejo močnim valovom vstop v zaliv. Posledično je voda v zalivu mirna in primerna za kopanje ter snorkalnje. Plaža je od Cabo San Juan oddaljena približno 20 minut peš hoje in to v smeri nazaj proti Castilletes. Midva sva tako zjutraj pospravila svoj šotor (spet itak nisva mogla spat prav dolgo, ko pa je vroče takoj, ko pride sonce gor) in se prestavila na plažo La Piscina. Uživala sva v snorklanju, hranjenu rakcev na plaži in kopanju. Ta plaža je bolj umirjena, z manj obiskovalci kot Cabo San Juan in zato prijetnejša. Sence je tudi na tej plaži zelo malo, zato sva okoli poldneva počasi spokala. Šla sva še mimo plaže Arrecife, ki pa naju ni prepričala. Zaradi močnih valov in tokov, se tam ne da kopati, zato sva se odločila, da greva kar nazaj na najino lepo plažo Castilletes.

Pot nazaj do Castilletes

Ravno do prihoda do avtomobila sva popila vseh 6L vode, kolikor sva jih imela s seboj za slabe 2 dni v parku. Res, v tej vročini človek veliko pije in skoraj nič ne je. Ampak, brez skrbi, v avtu sva imela še rezerve. Tako sva spet čisto premočena prišla nazaj do kampa Castilletes, tokrat odločena, da se kljub prepovedi vrževa v morje. Če je bilo pa tako vroče! Ampak že prvi korak v vodo nama je dal jasno vedeti, zakaj se tu ni dovoljeno kopati. Tok je tako močan in valovi tako butajo, da te mimogrede spodnesejo. No, pa sva se samo z varne razdalje »ofrišala« z vodo, nato pa pod mrzel tuš (toplega tu itak nimajo), po pivo in spet opazovat sončni zahod na plažo.

Nasveti in opozorila za nacionalni park Tayrona

Za konec pa še nekaj najinih nasvetov za obisk parka Tayrona:

• Nacionalni park Tayrona je v času naše zime (december, januar) zelo obljuden. Takrat se zna zgoditi, da bodo kampi popolnoma zasedeni. Rezervacije vnaprej niso možne, edino kar lahko naredite, je, da pridete čim bolj zgodaj zjutraj.
• Vsako leto februarja park za cel mesec zaprejo – da se narava opomore po visoki sezoni
• Sicer pa je odpiralni čas vsak dan od 8h – 17h. Vstop v park izven teh ur ni mogoč.
• Pueblito, vas domorodnih indijancev, ki je bila včasih glavni turistični cilj v parku, je sedaj zaprta za tujce. Ampak mislim, da je v parku toliko lepih plaž, da obiska vasi niti ne boste pogrešali.
• Vikendi in državni prazniki niso najboljši termin za obisk, saj je ljudi res veliko!
• Obvezno imejte s seboj močan repelent proti insektom. Komarjev in peščenih mušic je res veliko.
• Cepljenje proti rumeni mrzlici je priporočljivo
• V kampih lahko najamete šotor ali visečo mrežo. Vedno pa lahko prinesete tudi svoj šotor. Kakorkoli, priporočava, da spakirate tudi ključavnico (žabico), s katero boste lahko zaklenili svoj šotor ali pa omarico, ki jo dobite ob najemu viseče mreže.
• V parku se da kupiti hrano in pijačo, vendar pa so cene precej visoke, zato mnogi (tudi midva) prinesejo večino s seboj.
• S seboj obvezno prinesite svoj potni list, saj ga je treba pokazati pri vstopu v park
• Za hojo po parku imejte obute pohoniške ali tekaške čevlje. Teren je zelo razgiban, so tudi klanci in zato natikači niso primerni.
• Spakirajte si milo za roke in straniščni papir. Tega namreč v kampih v parku ni!