Isla Pingüino z magelanovimi in rockhopper (čopastimi) pingvini

Manija okoli pingvinov se nadaljuje! Po tem, ko sva videla kraljeve pingvine, se je med nama začela debata:

Rok: “Ok, saj so kraljevi pingvini lepi, ampak jaz sem mislil, da so to tisti, ki imajo rumene čopke.”
Katarina: “Ne, tisto so eni drugi pingvini, ne vem, kako sem jim reče. Čakaj, da pogooglam …”
Rok: “Tiste bi šel jaz gledat.”
Katarina: “OMG! Rok! To morava it gledat! Čakaj, da preverim, kje je to … ja! Ni preveč iz poti! Poslušaj! Te rockhopper ali čopasti pingvini, te s čopkami, te, ki so iz risanke Surf’s Up … no, te načeloma živijo na Malvinih (Falklandskih otokih), ampak ena kolonija se je preselila na obalo Argentine in to je edini kraj, kjer se jih da videti na celini! Midva jih MORAVA it gledat! Isla Pinguino se reče temu otoku, ki je blizu kraja Puerto Deseado.«

Vse ostalo ni bilo več pomembno.

Southern Rockhopper pingvin

Southern Rockhopper pingvin

Izlet na otok Isla Pingüino

Slab začetek …

Naslednje dni sva si splanirala tako, da sva se pripeljala do kraja Puerto Deseado v Argentini in se tam dogovorila za izlet na Isla Pinguino – vsaj mislila sva, da bo tako. Pa se je zataknilo. Spet ta veter! Sva mislila, da je to problem samo okoli gora v Patagoniji, a očitno so močni vetrovi prisotni tudi na vzhodni obali Argentine. Vremenska napoved za naslednji dan, ko bi midva želela na izlet do pingvinov, je obetala izredno močne vetrove, ki onemogočajo varno plovbo do otoka Isla Pingüino. Namreč, do tega otoka je približno 25km vožnje po odprtem morju. Naslednji dan torej ne bo nobene ture. Morda pojutrišnjem. Če sva se že pripeljala do Puerto Deseado, ki je skoraj 120km iz najine poti, potem ne bova kar tako odnehala. Bova počakala en dan in upala, da bo tisti pojutrišnjem kaj boljši.

Dober konec

Avto sva parkirala ob obalo in se tam divje utaborila za prvo noč v Puerto Deseado. Na vse zgodaj zjutraj, sva zaslišala brnenje motorja in človeka, ki je vpil: »Good morning, good morning! Isla Pingüino! Go now!« Itak sva se najprej prestrašila, potem pa le zaspano pogledala ven in videla gospodiča iz turistične agencije, ki organizira izlete do Isla Pingüino. Povedal je, da se je vreme popravilo, veter je spremenil smer in lahko gremo na izlet! Juhej!

Čopasti pingivini, midva prihajava!

Naslednja težava je bila, da ta agencija sprejema le gotovino. Poleg tega pa je bila njihova cena kar konkretno višja od cene druge agencije, s katero sva upala, da bova lahko šla. Hm, kaj sedaj. Taktično sem v poslovalnico poslala Roka. On se zna dobro zmenit v takih situacijah. Ven je prišel nasmejan: »Plačal sem toliko, kot sva imela gotovine! Kar pomeni, da sva dobila 30% popusta in je cena izleta še nižja kot pa pri drugi ageniciji.« Super, rešeno, oblekla sva se rešilne jopiče in se vkrcala na čoln za Isla Pingüino.

Šibamo proti pingvinom!

Morski levi

Po približno pol ure plovbe po Atlantiku smo prišli do prvega otoka, oz. skale v morju. Bil je poln morskih levov. Ker je ravno čas kotenja mladičkov, so bili na otoku tako samci kot tudi samice z mladiči. Joj, kakšen cirkus je bil to. Samci imajo vsak svoj harem, nekje 5 – 15 samic in jih ves čas branijo pred drugimi samci. To pomeni, da se stalno zaganjajo en v drugega, renčijo (ja, morski levi znajo grozno renčati oz. rjoveti) in se tudi stepejo. Vmes kdaj poseže še kakšna samica in še ona zarjovi, mladički pa se oglašajo, kot bi poslušal čredo ovc. Torej, bilo je glasno in kaotično.

morski levi

Vidite to “grivo”? To je samec, morski lev. Sedaj verjetno razumete, od kod je prišlo ime.

Nadaljevali smo pot na otok Isla Pingüino, kjer smo na bližnji plaži videli ležati morske leve. Bili so kot pobiti, komaj kaj so se premikali. Na vprašanje, zakaj so ti tako mirni, mi je vodička odgovorila: »Tu so samo samci. Nimajo samic in ni se jim treba boriti zanje.« Ah, kakšen blagodejni mir.

Čohanje čisto po levje

Še ena zanimivost: do približno 200 let nazaj so (Španci) na tem otoku lovili morske leve in jih uporabljali za olje oz. maščobo. Spomin na to, se je pri morskih levih ohranil do danes in zato se ljudi zelo bojijo in jim ne moremo priti blizu, saj se takoj poženejo v vodo. Čisto drugače kot pa morski levi na kakšni drugi plaži v Argentini – tistim se lahko ljudje približamo na par metrov, pa jih ne bomo prestrašili.

Magelanovi pingvini

Končno je prišel čas za srečanje s pingvini. Ko smo se na otoku Isla Pinguino izkrcali, smo najprej videli magelanove pingvine. To so najbolj pogosti pingvini na obalah Argentine. Veliki so približno 60cm in imajo značilno roza pego nad kljunom ter črno-bele proge na glavi in vratu. Roza pega jim omogoča uravnavanje temperature in tako lahko preživijo tudi v toplejših krajih – menda priplavajo celo do Ria de Janeira!

magelanov pingvin in njegov mladič

Magelanov pingvin

Magelanovi pingvini so na otoku Isla Pingüino od septembra do marca – to je čas gnezdenja in valjenja mladičkov ter menjave perja. Po marcu pa pingvini odplavajo na morje in približno polovico leta preživijo v vodi.

Septembra najprej pridejo na otok samci in začnejo pripravljati gnezdo – kopati luknjo in nositi koščke trave na kup. Približno 2 tedna kasneje pridejo samice in začne se parjenje. Po 5 dneh se izvali prvo jajce in čez 5 dni še drugo. Sledi čas inkubacije, ki traja 40 dni. Samec in samica se pri tem menjata in izmenično sedita/ležita na svojih jajcih. Medtem, ko eden greje naraščaj, drugi v morju lovi hrano. Nekje novembra se izležejo mladički. Sedaj imata starša več dela z lovljenjem hrane, saj morata nasititi še svoj podmladek. Pogosto se zgodi, da gresta oba hkrati v morje na lov, mladičke pa pustita v »vrtcu«, v skupini z drugimi mladički. Februarja mladički začnejo menjati perje in ko je ves puh odpadel in imajo samo še »pravo« pingvinsko perje, ki ga lahko naoljijo, gredo lahko tudi mladiči v vodo. Enkrat marca tako celotna kolonija pingvinov zapusti otok.

magelanovi pingvini

Mladiči po enem letu pridejo nazaj na ta otok, da spet zamenjajo perje v še bolj odraslo perje. Takrat so en mesec (ferbruar – marec) na kopnem in ne gredo nič v vodo. Da sploh preživijo toliko časa na kopnem, se morajo prej pošteno najesti in res hecno je opazovati te mlade in debele pingvini, ki so še vsi čopasti zaradi menjave perja. Po 4 letih so pingivini odrasli in takrat jim ni več treba hoditi na obalo in menjati perje.
Fascinantno, kajne?

Mladi pingvini – po barvi perja se vidi, da še niso odrasli, saj še nimajo tipične črne barve

Rockhopper (čopasti) pingvini

Dobro, videli smo magelanove pingvine in izvedeli vse o njih, kje pa so sedaj rockhopper ali čopasti pingvini, tisti, zaradi katerih sva prišla? Na drugi strani otoka!

Pred približno 30 leti so opazili majhno kolonijo čopastih pingvinov, ki se je sem priselila iz Malvinov (Falklandskih otok) in zasedla polovico otoka. Ker so ti pingvini izredno agresivni (pravzaprav so najbolj agresivna, bojevita vrsta pingvinov), jim ni bilo težko pregnati magelanovih pingvinov na drugo stran. Južna stran otoka je bolj skalnata, kar je za čopaste pingvine idealno, saj so navajeni skal in skakanja po njih, poleg tega pa za svoja gnezda ne potrebujejo zemlje in trave, tako kot magelanovi. Hrane je v okolici tudi dovolj, torej je bil to idealen kraj za naselitev. Danes je tu že 1200 gnezd, kar pomeni, da je praktično pol otoka polnega čopastih pingvinov.

rockhopper pingvini na skalah otoka Isla Pinguino

Ja, to je otok, poln čopastih pingvinov!

Čopasti pingvini so 2. najmanjša vrsta pingvinov in v višino merijo le 40cm. Imajo značilne rumene čopke in rdeče oči. Sicer pa imajo črn hrbet in bel trebuh, brez kakšnih dodatnih lis. Na otok pridejo nekoliko kasneje kot magelanovi in sicer oktobra, gnezdo postavijo kar na skalah, edino malo ga morda ogradijo s kamenčki. Izvalijo 2 jajci, vendar je prvo jajce manjše in navadno ne preživi. Sledi 30 dni inkubacije, valjenja jajc.

Kljub temu, da pridejo na otok kasneje kot magelanovi pa jih s krajšo inkubacijo »ujamejo« in tako imata obe vrsti pingvinov istočasno mladičke, mladiči tudi istočasno potem zamenjajo perje in oboji pingivini otok zapustijo marca. Čopasti pingvini se čez preostanek leta zadržujejo v hladnejših vodah in plavajo okoli Malvinov (Falklandskih otokov).

rockhopper pingvin od blizu

Rumene čopke, rdeče oči … to so čopasti pingvini

Malvini ali Falklandski otoki

Še zanimivost: Falklandski otoki so jabolko spora med Veliko Britanijo in Argentino. Otoki v južnem Atlantiku so imeli veliko lastnikov. Lastili so si jih Španci, Francozi, Angleži in ko so jih Argentinci želeli dobiti nazaj, se je »Iron Lady«, Margareth Tetcher na to odzvala z vojno in otoke priborila Veliki Britaniji. To je seveda še danes zelo boleče za Argentince in oni trdijo, da so otoki pripadajo njim. Ko nam je vodička na izletu na Isla Pingüino govorila o tem, da so rochkopperji prišli z Malvinov, jo je eden izmed obiskovalcev (Francoz, seveda) zbadljivo vprašal: »Torej so ti pingvini pravzaprav Angleži, če so prišli s Falklandskih otokov?« Vodička je hitro zaključila debato, da so otoki argentinski in se jim reče Malvini.

Kakorkoli, Argentinci otoke imenujejo Malvini oz. Islas Malvinas. Priporočam, da kadar ste tu oz. se pogovarjate z Argentinci uporabljate to ime.

Najina izkušnja obiska otoka Isla Pingüino

Nama, oz. predvsem meni je bil izlet na otok naravnost čudovit. Videti toliko pingvinov, na enem samem otoku je bilo fenomenalno. Lahko smo se prosto sprehajali med njimi, seveda se jih nismo dotikali, a vseeno, pingvini so prišli zelo blizu nas. Res, pingvinov je na otoku ogromno. Ko pogledaš po skalah, vidiš same črne pojave. Super je bilo tudi videti, kako so šli čopasti pingvini v morje: najprej so se dolgo uro urejali. Perje morajo namreč postaviti v pravo zaporedje, da se lepo prekriva. Nato se morajo naoljiti, šele potem gredo lahko v vodo. Ker Atlantik divje buta ob skale, je tudi skok v vodo lahko nevaren. Dolgo časa so se prestopali po obali in zbirali pogum. Nato pa je ena skupinica le zaplavala v vodi in preskakovala valove kot kakšen delfini. Čudovit pogled.

Katarina med pingvini

Zabavno je bilo opazovati razlike med enimi in drugimi pingvini. Ne samo po izgledu, ampak tudi v karakterju. Čopasti pingvini so izredno bojeviti, med seboj so se ves čas nekaj ravsali kot tudi do magelanovi pingvinov – če je kateri prišel preblizu.

Najbolj zanimivo je bilo, da ko smo recimo stali na poti, ki so jo želeli prehoditi magelanovi pingvini, so šli pač okoli nas. Nasprotno pa so čopasti pingvini stali in čakali, da se jim mi umaknemo, ker oni so se pač odločili, da bodo šli točno tam do morja 🙂

Bi šli tudi vi na Isla Pinguino?

Izhodišče za otok Isla Pinguino je kraj Puerto Deseado, ki je sredi ničesar. Nahaja se na vzhodni obali Argentine, priblilžno 2200km južno od Buenos Airesa. V kraju sta dve agenciji, ki organizirata izlete: Darwin Expediciones in Los Vikingos. Prva je dražja, saj je cena za celodnevni izlet 3000 ARS (približno 75€), druga pa ima ceno 2400 ARS (56€). Rezervacije vnaprej niso potrebne, je pa izlet odvisen od vremena. Alternativna možnost je krajši »eco-safari«, izlet z ladjico po zalivu in strugi reke Deseado, kjer se da videti številne ptiče in morda celo delfine. Ta izlet je krajši (traja le 3h) in tudi cenejši – le 30€. Za naju je bila to alternativa, v primeru, da zaradi vetra ne bi mogla na Isla Pingüino.

ženska gleda rockhopper pingvine na isla pinguino

Nekaj posebnega je bilo videti pingvine tako zelo blizu

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!