Leto se bliža h koncu in čas je, da pogledava nazaj in iztekajoče leto ovrednotiva. Kaj lahko rečeva o letu 2017?
Kot najstniških 17, je bilo tudi leto 2017 za naju dokaj “najstniško”: na trenutke noro dobro, na trenutke pa izredno naporno. Kar se tiče potovanj nisva imela posebno velikih načrtov, saj se je meni v začetku leta iztekla pogodba v službi in do zadnjega nisem vedela, če mi bodo zaposlitev podaljšali. Ampak iz “letos bova verjetno potovala nekoliko manj” je nastalo leto, ko sva potovala največ do sedaj!
Leto 2017 sva pričakala na nori lokaciji, visoko v hribih z razgledom daleč naokoli – v bivaku pod Skuto. Moje zdravstveno stanje sicer ni bilo idealno, saj sem imela neko alergijo. Verjetno zaradi zdravil (Claritine name deluje zelo uspavalno) sem večino silvestrovanja prespala, ampak kar sem ga doživela, je bilo pa čarobno.
Letošnji januar je bil tudi izredno mrzel in to sva izkoristila za izlet na Plitvička jezera na Hrvaškem, ki so bila popolnoma zamrznjena in posledično idilična.
Najboljše silvestrovanje do sedaj! Bivak pod Skuto
FEBRUAR
Februarja sva začela uživati v zimi. Avstrijsko Belo jezero (Weißensee) je znano po tem, da ponuja ogromno drsalno površino – kar 24km krožne drsalne poti! Seveda sva predrsala celotno pot pa še malo več.
Poleg tega pa je bilo treba pokoristiti lanski dopust in odletela sva na Islandijo. Za najino 10. obletnico sva se odločila, da si privoščiva ogled ledeniških jam. Ampak vreme ni sodelovalo. Cela zima je bila na Islandiji pretopla, jame so bile poplavljene, nama pa so to sporočili šele en večer pred samim izletom. Čeprav je Islandija lepa, nama je zaradi tega in pa zaradi turističnosti ostala v nekoliko slabem spominu.
Islandija je čudovita, kadar posije kakšen žarek sonca in ko se odmakneš od množice turistov
MAREC
Osamosvojila sva se! Najin blog sva z bloggerjeve domene prestavila na najino lastno domeno in od takrat naju lahko berete na www.lahkihnog-naokrog.si. Z letošnjim letom sva začela tudi s potopisnimi predavanji. Med drugim sva bila povabljena v Mursko Soboto, kar sva izkoristila še za krajši izlet po Prekmurju. Spet drug vikend pa sva se odpeljala v Opatijo in prekolesarila obmorsko “šetališče” do Lovrana.
Rotunda na Goričkem
APRIL
Meni se je s koncem aprila iztekla (podaljšana) pogodba v službi in tako kar naenkrat ni bilo več omejitev z dopustom. Odpravila sva se na avanturistično potovanje po Omanu, kjer sva noro uživala: najela sva terenca in se vozila po njihovih puščavah in gorah. S seboj sva nesla tudi plezalno opremo in tako šla plezat v nekaj vadijev. V glavnem: čudovito potovanje, za katerega sva se odločila le 2 tedna pred odhodom!
Noč v Beli puščavi je bila ena najlepših do sedaj.
MAJ
Na poti iz Omana sva imela še daljši prestop v Istanbulu in si tako na hitro pogledala še to turško metropolo. Takoj po povratku s potovanja pa se je Rok odpravil na arhitekturni izlet na Finsko. Ampak ker je Rok pač Rok, objave o tem izletu še vedno ni napisal 🙂 Ima pa veliko lepih fotografij.
Park Koli
JUNIJ
Poletje sva začela z nagradnim jadranjem po slovenskem morju, nadaljevala pa sva ga pod italijanskimi hribi v okolici Gardskega jezera. Izlet je bil plezalno obarvan: preskusila sva se v plezanju ferat (na goro Cima Capi in po kanjonu Rio Sallagoni) ter uživala v športnem plezanju. Toplo vreme, hribi in čudoviti razgledi so nama dali ogromno pozitivne energije.
Tik pod vrhom gore Cima Capi
JULIJ
Nadaljevala sva z izleti po Sloveniji in iskala bolj odročne oz. manj poznane regije. Tako sva se odpravila na vikend izlet na Koroško. Hkrati pa je julij zaznamovala tudi Rokova diagnoza avtoimune bolezni. Sprijazniti se je bilo treba z bolečino in posledično spremenjeno prehrano.
Čudovita Koroška! Ivarčko jezero
AVGUST
Kljub Rokovim težavam sva se odpravila na potovanje v Ukrajino in Belorusijo, saj smo imeli že izdano skupinsko vizo. Doživeti Černobil oz. kar je ostalo od njega je bilo nekaj, ampak videti Belorusijo, njihov strog režim, ostanke sovjetskega totalitarizma je bilo pa nekaj čisto drugega. Noro, odbito in nekaj kar nama je dalo misliti, seveda pa za Roka ne najlažje potovanje. Po povratku s potovanja sva šla na še en izlet po Sloveniji – tokrat sva se s testno Hondo Civic odpeljala v Vipavsko dolino.
Naša ekipa z gospodom Stalinom 🙂
SEPTEMBER
Mesec se je začel z mojo operacijo slepiča in potem celomesečnim okrevanjem. Kot da ni dovolj, da je eden od naju “kripl”, sem morala obležati še jaz. Vseeno sem lahko odšla na konferenco v Kopenhagen, na vojaški dan v Pivko pa se je Rok odpravil sam.
Vojaški dan v Pivki je bil čisto moška zadeva 🙂
OKTOBER
Dobila sem novo službo in sedaj se je začel najtežji del tega leta: pisati doktorat ob delu. Rok pa je imel polno dela s svojimi projekti. In tako sva se dva “kripla” spremenila v dva živčneža. Da sva malo ubežala vsemu skupaj, sva se odpravila na kakšen krajši izlet. Med drugim sva doživela čudovit sončni vzhod nad Blejskim jezerom, umirjen vikend na hrvaški obali, tekom Rokove fizioterapije pa sva hodila nabirat kostanj v dolenjske gozdove 🙂
Nor sončni vzhod nad Blejskim jezerom
NOVEMBER
Še ko sem bila brezposelna, sem poskrbela za to, da nama jeseni ne bo “dolgčas” in kupila error-fare letalske karte do Srednje Amerike. Novembra sva odpotovala v Salvador in Gvatemalo, kjer sva spet doživela čudovite stvari. Najbolj noro je bilo biti priča izbruhu vulkana Fuego v Gvatemali, najbolj luštno pa nama je bilo surfati na top salvadorski plaži El Tunco.
Noro doživetje: izbruh vulkan Fuego
DECEMBER
Na poti iz Srednje Amerike sva imela prestop še v Mexico City-u, kar sva tudi izkoristila za hiter sprehod po mestu. Potem pa naju je čakal še prestop na Nizozemskem, kjer sva si ogledala še mesti Rotterdam in Amsterdam. Po povratku je imel Rok otvoritev svoje razstave Arhitektura za zdravje v Izolski bolnišnici, potem pa so bili že tu božični prazniki, s čimer so se stvari nekoliko umirile. V planu je bil še izlet na adventni sejem v Zagreb – darilo za moje stare starše. Pa sta rekla, da se ne bi rada vozila tako daleč in smo potem rajši šli na božični sejem po Ljubljani.
Cube houses ali kockaste hiše v Rotterdamu
Do konca leta se je Rokovo zdravstveno stanje nekoliko stabiliziralo in bolečine so se umirile, ostaja pa pisanje mojega doktorata – ta zgodba se očitno ne bo zaključila letos.
Leto 2017 je bilo lepo pa tudi naporno. Vsega skupaj sva imela 24 potopisnih predavanj in seveda sva ogromno potovala – naštela sva kar 71 dni skupaj oz. 80 dni za Roka in 76 dni zame in porabljenih približno 2400€ na osebo, kar je sicer malo več, kot je najin letni proračun za potovanja. Če bo leto 2018 vsaj približno tako kar se tiče potovanj, bo odlično.
Midva sva pripravljena. 2018, pridi! 🙂
PS: te zanima, kako sva preživela leto 2016? Poglej Pregled leta 2016 – noro in nepozabno!
