Najvišji slap na svetu: Salto Angel

Ko govorimo o Venezueli, govorimo o državi presežkov in ekstremov. Pokrajina tam variira in navdihuje v vseh pogledih. Največja atrakcija Venezuele je gotovo Angelov slap ali Salto Angel v španščini, ki z višino 979m velja za najvišji slap na svetu. Ko sva razmišljala o potovanju po Venezueli, je bil Angelov slap seveda najina prva misel, vendar sva ga zaradi visoke cene skoraj izpustila. Kako vesela sva, da sva se premislila in ga vseeno obiskala. Pogled na Salto Angel je nadrealen, mističen, čudovit … nekaj, kar se ti vtisne v spomin. Še danes lahko zaprem oči in pred seboj v živo vidim mogočno goro in vodo, ki pada z njenega vrha in nas vse moči.

salto angel, angel falls

Salto Angel ali Angelov slap

Od kje ime Angelovemu slapu?

Naj najprej razložim izvor imena najvišjega slapu na svetu. Priznam, da vas bo verjetno razočaral – no, vsaj naju je. Na žalost  ime ni povezano s kakšnim mističnim bitjem, pa če prav bi bilo to glede na čudovitost narave tam čisto možno. Ne. Leta 1937 je ameriški pilot Jimmie Angel s svojim majhnim letalom letel nad tem delom Venezuele in iskal zlato. Pa se je nekaj ponesrečilo in je moral zasilno pristati ravno na vrhu gore, s katere pada Angelov slap (ki seveda takrat še ni imel tega imena). Jimmie Angel in njegova pajdaša so se po 2 tednih plezanja in potikanja po džungli vrnili v civilizacijo in razširili vest o tem čudovitem slapu. Posledično so slap poimenovali po njegovem “odkritelju” (čeprav naj bi slap poznali že predhodni raziskovalci območja) in mu dali ime Angelov slap, Salto Angel v španščini oz. Angel Falls v angleščini.

Obstaja pa še eno ime, ime v jeziku lokalnih prebivalcev, plemena Pemon. To je Kerepakupai Vená, kar pomeni  najgloblji slap.

zastava Venezuele pod Angelovim slapom

Pod Angelovim slapom

Kako obiskati Salto Angel?

Salto Angel se nahaja na jugovzhodu Venezuele, v nacionalnem parku Canaima, ki pa s preostankom države ni povezan z nobeno cesto. To pomeni, da je obisk možen le z letalom, kar pa seveda celotno zadevo močno podraži. Če prištejemo k temu še trenutno stanje v Venezueli, ko turizma praktično ni, si lahko predstavljamo, kako težko je Angelov slap obiskati. Ostalo je le še nekaj turističnih agencij, cene pa so šle v nebo, saj si morajo s tistimi nekaj obiskovalci sedaj pokriti vse stroške. Če se le da, rada potujeva v lastni režiji, ampak obisk Angelovega slapu je pa možen le preko agencije, saj imajo one v lasti letala, ki letijo v nacionalni park. Midva sva preko emaila in Whatsappa kontaktirala cel kup turističnih agencij in jih prosila za ponudbo.

majhno letalo

Mini frčoplan, s katerim smo leteli iz Puerto Ordaza do Canaime.

Katera agencija? Hike Venezuela!

Vse agencije načeloma ponujajo enak izlet: 3 dni oz. 2 noči. Vključen je let iz kraja Puerto Ordaz do Canaime v malem letalu za 20 potnikov, 2 nočitvi v lodge-u in vsi obroki tam, izlet do Angelovega slapu ter izlet po laguni Canaima. Najnižjo ceno so nama ponudili pri agenciji Hike Venezuela, kjer je omenjeni izlet stal 500€ oz. 545 USD. Druge agencije so bile samo še dražje in cena je šla tudi do 1000 USD. Na osebo seveda! Verjetno ni treba posebaj poudarjati, da sva izbrala najcenejšo. Ker je lastnik agencije Nemec, se je dalo plačilo urediti preko nakazila evrov na njegov bančni račun. Plačevanje v Venezueli je sicer kar velik izziv, zato je bila ta opcija za naju super. Ker imava spletno banko N26, ki je nemškega izvora, pa tudi provizije za to nakazilo nisva plačala.

mizasta gora, tepuy

Pokrajina okoli Angelovega slapu je znana po mizastih gorah

Kdaj obiskati Salto Angel?

V Venezueli nimajo letnih časov, pač pa imajo samo suho in deževno obdobje. Najboljši čas za obisk Angelovega slapu je seveda deževno obdobje. Takrat je vode v slapu, v reki in povsod naokoli največ in pogledi so najbolj impresivni. V času sušne dobe pa se obisk ne priporoča, saj je Angelov slap zelo zelo boren, pa tudi pot do slapu je praktično nemogoča. Namreč, cest tukaj ni in ves promet poteka po reki. Če pa je nivo reke prenizek, pa čolni ne morejo pluti, kar pomeni, da nam ostane samo še pešačenje skozi džunglo. Verjemite, rajši se boste peljali s čolnom 😉

Deževna doba v Venezueli traja od približno maja do novembra, ko dežuje skoraj vsak dan. To pomeni, da se Angelov slap lepo pridno polni z deževnico in zgleda mogočen in fascinanten, tako kot si ga vsak želi videti.

Canaima lagoon

Razgled iz Waku lodge. Tista viseča mreža je v sušni dobi normalno uporabna 😉

Izlet do Slato Angel: 3 dnevi nore pokrajine

Laguna Canaima

Prvi dan. Po tem, ko sva iz Caracasa letela v Puerto Ordaz (z normalnim letalom) in potem iz Puerto Ordaza do Canaime (z mini frčoplanom), sva prispela v Waku Lodge. Kasneje so nama povedali, da je to menda najboljši lodge v nacionalnem parku Canaima. No, in odkrito povedano je tudi deloval kot super luksuzen hotel in seveda se nisva pritoževala. Viseča mreža na terasi pred sobo, razgled na laguno Canaima, udomačene papige, ki so nam med obroki skušale krasti hrano … in hrana! Kako okusna in raznolika hrana! Za tistih nekaj dni sva pozabila, da sva v Venezueli – državi, kjer naj bi bile v trgovinah police prazne in se hrane ne da dobiti. Ne, tu sva jedla kot kralja 🙂

Ampak hrana in lodge nista bistvo tele objave. Laguna Canaima je tisto, kar je bilo tisti dan res impresivno. Torej, Waku Lodge stoji na bregu lagune Canaima. To je neke vrste jezero, v katerega padajo številni slapovi, dalje pa se laguna steka v reko. Voda v laguni je rahlo rdečkaste oz. rjavskaste barve, kar pa ni posledica onesnaženja. Nasprotno! V vodi se razgrajujejo npr debla, veje, listi dreves in tako v vodo pridejo tudi številne organske kisline in tenini, ki laguni dajejo rdečo barvo. Ko pa ta voda pada preko slapov in se vrtinči, pa se prav zaradi prisotnosti teh organskih snovi tudi speni. Res je nenavadno pluti s čolnom po jezeru sredi džungle, ki je spenjeno kot kakšen kapučino 🙂

Salto Sapo, Ucaima, Golondirna in Hacha

Okoli lagune Canaima je cel kup slapov. In čisto vsak je tak, da dol padeš. Ko smo se z indijanskim čolnom vozili po laguni, smo si najprej pogledali dva “manjša” slapova, Salto Ucaima in Salto Golondrina. Potem pa smo se izkrcali in peš naprej.

slap v laguni Canaima

Prvedva manjša slapova v laguni Canaima

Kdor je imel sandale, primerne za vodo, je lahko pot nadaljeval obut, ostali pa čevlje dol, v vrečko in v nogavicah naprej. Kot so naju naučili že v Kolumbiji (bazenčki Las Gachas), je hoja po spolzkih skalah, čez katere teče večja ali manjša reka, najlažja v nogavicah. Čevlji se namreč čisto premočijo in jih potem sušiš še kakšen teden (sploh v tem vlažnem podnebju), bosemu pa bi ti spodrsnilo pri prvem koraku. Nogavice so torej najboljša rešitev: ne drsi, pa tudi relativno hitro se sušijo.

jungle trek v nogavicah

V nogavicah po džungli!

Najprej smo šli do največjega in najbolj vodnatega od vseh slapov v laguni: Salto Sapo, ki v širino meri kar 120m. Ampak res posebnega ga naredi dejstvo, da se da za slapom sprehoditi. Si predstavljate hojo v neke vrste tunelu? Nad in pod sabo ter na desni strani so mokre skale, na levi pa je gosta zavesa vode, ki v obliki slapu Sapo pada preko te skale. Bilo je noro! In sploh to, da prehodiš 120m za tako zaveso je res veliko. Toliko, da si popolnoma moker zaradi pršenja, ampak tudi popolnoma navdušen zaradi mogočnosti slapu.

Sledil je še zadnji slap, Salto Hacha, ki je nekoliko manjši od Sapa, a se da prav tako sprehoditi za njim. Tu je posebnost ta, da moraš najprej stopiti skozi slap, da sploh prideš zadaj. Torej, najprej močan tuš, potem pa sprehod za slapom.

ženska za salto hacha

Za slapom Salto Hacha

S čolnom po reki Carrao

Kako do Angelovega slapu, če ni ceste? Po reki seveda! Indijansko pleme Pemon, ki že od nekdaj živi na tem območju, se tradicionalno prevaža po reki z drevaki. Tako smo tudi mi dobili en malo posodobljen drevak (beri: imel je motor) in se odpravili po reki Carrao (Rio Carrao). In ta pot je bila naravnost čudovita.

Odpravili smo se v zgodnjih jutranjih urah, ko se je danilo in so se meglice vlekle nad reko in po okoliški pokrajini. Ta del Venezuele je znan po mizastih gorah – tepuy, kot jim tukaj pravijo. In ravno tekom vožnje s čolnom smo videli toliko lepih tepuyev, delno zavitih v meglice. Včasih se je pokazal vrh gore, včasih samo spodnji del, občasno pa tudi cel tepuy. A veste tisto, ko se pelješ po reki in pogledaš predse in vidiš meglo. In potem gledaš gor, gor, gor, še malo više in ko misliš, da je tam samo še nebo, zagledaš vrh mizaste gore. Noro in dih jemajoče! Dejansko so tepuyi tu okoli visoki do 2500m, reka pa je na približno 400m nadmorske višine. Sedaj si lahko predstavljate, kako visoke delujejo te mizaste gore. Takih pogledov je bilo na tisoče in vsak znova je bil navdušujoč.

gran sabana

Tepuy (mizasta gora) v meglicah, s katere padajo slapovi

Tudi nazaj-grede, ko smo se vračali od Angelovega slapu, smo se na pot podali v zelo zgodnjih jutranjih urah. Razgledi so bili podobno čudoviti, le da sva jih tokrat gledala z druge strani. S te poti si bova najbolj zapomnila tepuy (mizasto goro), katere videla sva le sredino. Zgoraj in spodaj je bila prekrita z meglicami. Kar pa je bilo res posebno, pa je bilo 10 + slapov, ki so padali po vertikalni steni te mizaste gore. Delovalo je, kot da padajo iz oblakov in spodaj spet v oblake. Takrat sva si rekla: “Takšna so najbrž nebesa.” Bilo je tako nadnaravno, tako mistično, tako zelo lepo, da se z besedami (ne s slikami) ne da opisati.

mizasta gora s slapovi

So to nebesa?

Angelov Slap

Grande finale izleta je seveda Angelov slap. Celo pot po reki sva gledala mizaste gore in slapove in se spraševala: “Ali je že ta Angelov slap? Ne? Kaj pa ta?” Resnica je, da se Angelovega slapu ne vidi vse do konca, dokler ne dosežeš zavetišča pod Angelovim slapom. Druga stvar pa je ta, da se meglice zelo rade zadržujejo okoli slapu in tako lahko stojiš direktno pod slapom, pa ga vseeno ne vidiš. Vodič nam je povedal, da se navadno popoldne malo zjasni in se da slap lepo videti. In res je bilo tako, ko smo prispeli, smo ujeli le kakšen pogled na slap, vmes, ko so se oblaki menjavali. Po kosilu pa se je odprlo! Videla sva slap od njegovega vrha do dna. Noro! 900m vodnega padca. Že samo čas, da pogled prepotuje od vrha do dna je neverjetno dolg.

salto angel

Razgled na Salto Angel izpred zavetišča

Mirador Salto Angel

Od zavetišča je še približno 1h hoje skozi džunglo do razgledne točke pod Angelovim slapom. Tokrat na srečo ni bilo treba prečkati vode, zato sva lahko šla na pot v svojih gojzerjih. Še dobro, saj sem na poti skoraj pohodila tarantelo, veliko kosmato rjavo tarantelo! Fotografij ni, ker sva preveč panično bežala stran 🙂 (Rok popravlja: jaz sem vreščala in bežala, on pa je bil ledeno hladen.) Poleg tega pa so v tisti džungli še neke vrste ose, ki jih privablja glasen govor in se ti potem zapletejo/zalepijo v lase. Tako je bilo treba tiho hoditi in nisem smela nič vreščati, pa če prav sem imela bližnje srečanje s tarantelo.

venezuelska džungla

Pot do miradorja (razgleda) pod Angelovim slapom vodi skozi venezuelsko džunglo

Kakorkoli, ko sva prišla do razgleda na Salto Angel, je bila tarantela pozabljena. Ostala sva brez besed, samo “Waw!” sva lahko rekla. Potem pa sedela tam in gledala to količino vode, ki pada in pada in pada dol z mizaste gore. Bilo je naravnost čarobno, enkratno, čudovito. Niti enega oblačka nikjer, jasno nebo in pred nama ta ogromen tepuy in slap.

par pod angelovim slapom

Angelov slap je bil spektakularen

Prej sva se cel čas po malem sekirala, da sva dala tako veliko denarja za ta izlet, ampak, ko sva videla in doživela veličino slapu in lepoto okoliške pokrajine, pa nama ni bilo žal niti centa. Sploh sedaj, ko ni kaj dosti turizma (in so zato cene višje), je doživetje slapu še toliko bolj posebno. Lahko si predstavljam, kako bi lahko bil ta mirador (razgledna točka) nagnetena s turisti, tisti dan pa nas je bilo tam le 10. Od tega sva imela pol ure celo razgledišče le zase. Še enkrat bom napisala: noro, čudovito in nepozabno.

venezuelska in slovenska zastava pod salto angel

Venezuelsko – slovenska naveza pod Angelovim slapom

Nasveti za izlet do Salto Angel

Za konec pa še nekaj najinih nasvetov za vse, ki se boste odločili za obisk Angelovega slapu:

  • Ta del Venezuele je popolnoma varen, ne glede na dogajanje v preostalem delu države
  • obisk je možen le z agencijo.
  • Izlet obvezno rezervirajte vnaprej, saj odhodi niso vsak dan, pač pa takrat, ko se zbere dovolj velika skupina ljudi za izvedbo ture
  • Salto Angel se splača obiskati samo tekom deževne dober, torej med majem in novembrom. V ostalih mesecih se zna zgoditi, da boste razočarani.
  • Letalo do Canaime je majhno letalo za približno 20 ljudi. Varnost se je nama zdela rahlo vprašljiva, odkrito povedano 🙂 Omejitev prtljage je na 10kg! Lahko imate še en majhen kos kot ročno prtljago, ki pa jo boste imeli v naročju
angelov slap, salto angel, angel falls

Slik Angelovega slapu ni nikoli preveč 🙂

  • Ob prihodu se plača vstopnina v Nacionalni park Canaima, ki trenutno znaša 20 USD (plačilo v dolarjih)
  • Spakirajte si obleke, ki se lahko zmočijo in se tudi hitro sušijo. Torej, kopalke, morda Teva (ali podobne) sandale za hojo po reki, za hojo po džungli pa gojzerje, in nekaj toplega za večere. Ne pozabite na močan repelent in sončno kremo ter zaščito za glavo (klobuk, kapo s šiltom)
  • Cepljenje proti rumeni mrzlici je priporočljivo, malarija pa menda ni problem.
  • V ceno sta vključeni 2 nočitvi, od tega je ena v lodge-u, druga pa je lahko ali v zavetišču pod Angelovim slapom, kjer se spi v visečih mrežah, ali pa se vrnete nazaj v lodge. Vsekakor priporočava prvo varianto, saj imate tako veliko več časa pod slapom, spanje v mrežah je itak super izkušnja, pa še cenejše je.
vesel par pod Angelovim slapom

Srečna, da sva prišla do sem. Salto Angel je bil nepozaben.

Preberi si še

1 komentar

Uroš 09/2019 - 20:32

Impresivno popotovanje, doživet zapis in na koncu … nebesa! 👏 👏 👏

Reply

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!