3 čudovite ture v Dolomitih, ki jih lahko prehodi vsak (Cortina d’Ampezzo in okolica)

24,4K

Dolomiti so gorska veriga v Alpah in se nahajajo na severovzhodu Italije. Lepi oz. prepoznavni so predvsem po svojih visokih in zašiljenih vrhovih, ki segajo tudi preko 3000m. Pravijo, da mora vsak ljubitelj gora vsaj enkrat v Dolomite. In tako sva se tudi midva, ljubitelja pohodništva, lepih razgledov in osvajanja vrhov, odpravila v vsem znano Cortino d’Ampezzo, od tam pa opravila 3 čudovite ture v Dolomitih.

Če pa te zanima okolica Val Gardene in ture, ki sva jih prehodila tam, pa klikni na povezavo: Razgledna Seceda in Sass Rigais

3 lahke ture v Dolomitih – okolica Cortine d’Ampezzo

1.) Od Tre Cime na vrh Oberbeachernspitze (2677m)

Verjetno najbolj prepoznavna gora Dolomitov so Tre Cime di Lavaredo (Drei Zinen), kar v prevodu pomeni trije vrhovi. Ta trojček idiličnih dolomitskih vrhov, s tipično zašiljenim vrhom ter meliščem spodaj je ikona in prepoznavni znak Dolomitov. Najpogosteje se pohodniki odpravijo na krožno pot okoli Tre Cime, mi pa smo se rajši odločili za vzpon na konkreten vrh – Oberbachernspitze (nemško ime) ali Croda Fiscalina di Mezzo (italijansko ime).

Izhodišče za Tre Cime in Oberbachernspitze

Izhodišče za vzpon na Oberbachernspitze je koča Rifugio Auronzo na višini 2320m, do katere lahko pridemo z avtomobilom. Zadnjih 5km ceste do koče Rifugio Auronzo je plačljivih in to po zelo zasoljeni ceni. Namreč, dnevna vstopnica za osebni avto je 30€, za avtodom pa 45€! Splača se priti dovolj zgodaj zjutraj, da še dobite prostor za parkiranje, saj se tekom dneva parkirišče zelo napolni. To je tudi izhodišče za krožni pohod okoli gora Tre Cime.

Tura na Oberbachernspitze

Vzpon na Oberbachernspitze traja 2,5 – 3h, odvisno od hitrosti hoje. Mi smo šli zelo počasi in se veliko ustavljali za fotografiranje, zato smo do vrha potrebovali tri ure. Prvi del poti je skupen s krožno potjo okoli Tre Cime in tudi nudi čudovite razglede na te tri impozantne vrhove. Je pa zaradi priljubljenosti krožne poti tudi zelo obljuden. Pri koči Rifugio Lavaredo, ki smo jo dosegli po približno 30 minutah hoje, se je naša pot odcepila na desno, večina ostalih turistov in pohodnikov pa je šla levo okoli Tre Cime. Končno smo lahko zadihali in se umaknili od gneče.

Sledil je spust na nižje ležeče travnike in do jezera Lago di Cengia. Najprej smo se jezili, zakaj se spuščamo, saj je to pomenilo, da se bomo morali toliko bolj dvigniti, a je bil trud hitro poplačan. Namreč, v okolici jezera so bivališča številnih svizcev, ki so nas zvedavo gledali iz svojih lukenj in nato divje vriskali/cvilili, če smo se jim preveč približali. Za jezerom je sledil cik-cak vzpon do koče Pian di Cengia. Do sem smo vsega skupaj potrebovali 2,5h.

Od koče je še približno 30 minut hoje do vrha Oberbachernspitze. Pot je enostavna in vrh ne zgleda nič posebnega – če ne bi gor stal križ, verjetno sploh ne bi vedeli, da smo na vrhu. Ampak pozor! Druga stran gore Oberbachernspitze je PREPADNA! Gora je odsekana naravnost navzdol in to kakšnih 1000m globoko! Tako zelo visoko smo bili, da si do roba gore nismo upali drugače kot pa po trebuhu – da se slučajno komu ne bi zvrtelo.

Z vrha je čudovit razgled na okoliške gore, tudi Tre Cime ter na zelene planine na avstrijski strani meje. Nazaj na izhodišče smo se vrnili po isti poti. Vzpon je podrobno opisan tudi na portalu hribi.net: Rifugio Auronzo – Oberbachernspitze

Tura na Oberbachernspitze je odlična ker …

… smo na poti videli številne svizce

… se lepo vidi Tre Cime, hkrati pa nismo hodili v gneči okoli njih.

2.) Lago di Sorapiss

Jezero Lago di Sorapiss je zagotovo eno izmed najlepših gorskih jezer, kar sva jih kadarkoli videla. Znano in lepo je predvsem zaradi svoje čudovite turkizne mlečne barve. Za to jezero nama je povedal prijatelj, ko sva mu kazala fotografije Beloruskih Maldivov, ki sva jih obiskala lani, in takoj sva tudi Lago di Sorapiss dodala na najin seznam želja.

Izhodišče za Lago di Sorapiss

Izhodišče za vzpon do Lago di Soprapiss je prelaz Tre Croci (1805m), ki je relativno blizu Cortine. Avto smo pustili kar tam ob cesti, nato pa poiskali tablo z oznako za pot 215 do Lago di Sorapiss.

Tura do Lago di Sorapiss

Vzpon je dokaj enostaven, saj je na celi poti le 200m višinske razlike. Sprva smo hodili po položni poti mimo številnih zapuščenih bunkerjev iz časa prve svetovne vojne, nato pa se začeli cik-cak vzpenjati. Ko se je pot spet zravnala, smo prišli do zelo izpostavljenega in prepadnega dela, kjer je za dodatno varnost ponujena jeklenica, a niti ni potrebna. Ta del poti ni nevaren, dokler se ne srečuješ s pohodniki, ki prihajajo z nasprotne strani. Takrat je treba biti izredno previden, kam se stopi. Sledilo je še nekaj minut hoje po ravnem in nato smo po vsega skupaj 2h hoje prišli do naravnost dih jemajočega jezera Sopraiss.

5 minut peš od jezera je tudi koča Rifugio Vandelli, kjer se lahko človek okrepča oz. si kupi kavo :).

Ne glede na to, da je tura lažja in krajša, priporočava začetek v zelo zgodnjih urah, da prehitite vse množice ljudi, ki si želijo jezero ogledati. Midva sva bila na izhodišču seveda med prvimi 🙂

Vzpon je podrobno opisan tudi na hribi.net: Passo Tre Croci – Lago di Sorapiss

Tura do Lago di Sorapiss je odlična ker …

… te pripelje do jezera Sorapiss, ki ima nadvse čudovito turkizno barvo. Voda pa presenetljivo ni ledena. Primerjala sva jo z našim Bohinjskim jezerom.

3.) Krožna pot od Passo Giau do Cinque Torri

S tem pohodom smo združili dve lepoti Dolomitov: Passo Giau in Cinque Torri. Prvi je gorski prelaz, ki slovi po razgledih na Marmolado, najvišji vrh Dolomitov in na slikovite Tofane nad Cortino. Cinque Torri pa v prevodu pomeni pet stolpov. Po obliki spominjajo na Tre Cime, le da so nekoliko nižji in manj špičasti.

Izhodišče za Cinque Torri

Izhodišče za našo krožno pot je bil prelaz Passo Giau (2236m), kjer smo pustili avto pri koči in hotelu Berghotel Passo Giau.

Tura okoli Cinque Torri

Od prelaza Giau smo se na prvem razcepu usmerili proti Rifugio 5 Torri (pot št. 443) in po večinoma položni poti z enim samim vzponom prišli do koče pod petimi stolpi, Cinque Torri. Hodili smo približno eno uro in se vmes ustavljali za fotografiranje lepih pogledov proti Tofanam, gorskega cvetja in gamsov, ki so se sprehajali nad nami.

Pri koči smo se usmerili na krožno pot okoli stolpov, nato pa naprej proti koči Rifugio Averau, do katere se gre po zložno vzpenjajoči se poti. Mimogrede, do koče 5 Torri se da priti tudi z avtom ali pa s sedežnico.

Koča Averau z višino 2413m je bila najvišja točka tega pohoda. Od tam smo se strmo spustili navzdol po prodnati in rahlo izpostavljeni poti in spet občudovali razglede, tokrat proti Marmoladi. Lahko bi šli tudi po cesti, kjer je hoja sicer daljša, ampak varnejša. V dveh urah smo bili nazaj na izhodišču.

Pot je opisana na spletni strani wandermap.net: Passo Giau – Rifugio Averau – Cinque Torri.

Tura okoli Cinque Torri je odlična ker …

… ni prenaporna, hkrati pa ponuja razglede na vse strani Dolomitov.

Nasveti za izlet v Dolomite (predel okoli Cortina d’Ampezzo)

Tokrat in tudi že nekajkrat prej, ko smo šli v Dolomite, smo se vedno utaborili v Cortini d’Ampezzo, nato pa od tam delali izlete oz. ture v okoliške gore.

Pot do Cortine d’Ampezzo

Iz Ljubljane sta dve možnosti, kako do Cortine. Najhitrejša je, da gremo skozi tunel Karavanke in nato po avstrijski avtocesti do kraja Spitall an der Drau, tam pa se usmerimo proti Lienzu in nato v Italijo. Nama je ta pot všeč, ker je v Avstriji poceni bencin (najcenejši je v Spitall-u), na poti so trgovine s poceni hrano (npr. Billa) ter tovarna napolitank Loacker, kjer se z veseljem ustaviva po nakupih 🙂 Nekoliko daljša, ampak cenejša je pot po Italiji. V tem primeru gremo skozi Kranjsko Goro, Trbiž in nato proti Cortini. Na tej poti je samo ena cestnina, se pa malo (khm, veliko!) bolj vleče.

Nastanitev v Cortini d’Ampezzo

Cortina d’Ampezzo je precej mondeno mesto, kjer prevladujejo dragi hoteli. Najcenejša možnost nastanitve tako ostajajo kampi, ki jih je v okolici kar nekaj. 4km severno od Cortine je zelo lep kamp Olympia, 3km južno od Cortine pa sta kampa Rochetta in Cortina. Vsi trije kampi so podobno lepo urejeni in tudi cene so primerljive. Nas še noben ni razočaral. Vedeti pa je treba, da zna biti v Cortini tudi poleti zelo hladno. Npr. enkrat smo bili tam avgusta, ko je bil v Sloveniji vročinski val, v Cortini pa smo zvečer okoli hodili oblečeni v puloverje. Nazadnje, letos junija je bilo ponoči le nekaj stopinj nad ničlo. Dan pred odhodom je bilo zjutraj -1 stopinja pod nulo. Zato res priporočava, da s seboj vzamete tople spalne vreče in tople obleke.

Pohodništvo

Dolomiti imajo zaradi svoje oblike načeloma dva tipa poti: ali gre za bolj ali manj položne poti, kot npr. krog okoli Tre Cime in podobno ali pa gre za resne vzpone, kjer je potrebno imeti samovarovalni komplet in nekaj znanja o feratah. No, imajo pa tudi gondole in sedežnice, s katerimi lahko preskočimo pešačenje in se na vrh nekaterih gora pripeljemo.

Tudi če se odločimo za lahke pohodniške poti, predlagava, da imate primerno pohodniško opremo: gojzarje, pohodniške palice, tople obleke (kapa, vetrovka, pulover), ter sončno kremo, saj je na višini sonce še močnejše kot pri nas. Nikoli se v gore ne odpravite brez dovoljšnje količine vode in malice, čeprav je na poteh, ki smo jih tokrat prehodili, koč veliko in se da hrano in pijačo dobiti tudi tam. So pa cene seveda lokaciji primerne 😉

Midva sva se tokrat osredotočila na lažje ture v Dolomitih, naslednjič pa vzameva s seboj samovarovalni komplet in greva na kakšno ferato ali dve 🙂 Ali pa plezat, pravi Rok 🙂

Uživajte v lepotah Dolomitov!

PS: 2 leti kasneje sva šla ne ferato. Preberi spodaj.