3 čudovite ture v Dolomitih, ki jih lahko prehodi vsak

Dolomiti so gorska veriga v Alpah in se nahajajo na severovzhodu Italije. Lepi oz. prepoznavni so predvsem po svojih visokih in zašiljenih vrhovih, ki segajo tudi preko 3000m. Pravijo, da mora vsak ljubitelj gora vsaj enkrat v Dolomite. In tako sva se tudi midva, ljubitelja pohodništva, lepih razgledov in osvajanja vrhov, odpravila v vsem znano Cortino d’Ampezzo, od tam pa opravila 3 čudovite ture v Dolomitih.

 

1.) Od Tre Cime na vrh Oberbeachernspitze (2677m)

Verjetno najbolj prepoznavna gora Dolomitov so Tre Cime di Lavaredo, kar v prevodu pomeni trije vrhovi. Ta trojček idiličnih dolomitskih vrhov, s tipično zašiljenim vrhom ter meliščem spodaj je ikona in prepoznavni znak Dolomitov. Najpogosteje se pohodniki odpravijo na krožno pot okoli Tre Cime, mi pa smo se rajši odločili za vzpon na konkreten vrh – Oberbachernspitze (nemško ime) ali Croda Fiscalina di Mezzo (italijansko ime).

razgled z Oberbachernspitze na Dolomite, Tofana, Tre Cime in Zwölferkofel

Razgled z Oberbachernspitze. Dolomiti so čudoviti.

Izhodišče

Izhodišče za vzpon na Oberbachernspitze je koča Rifugio Auronzo na višini 2320m, do katere lahko pridemo z avtomobilom. Zadnjih 5km ceste do koče Rifugio Auronzo je plačljivih in to po zelo zasoljeni ceni. Namreč, dnevna vstopnica za osebni avto je 30€, za avtodom pa 45€! Splača se priti dovolj zgodaj zjutraj, da še dobite prostor za parkiranje, saj se tekom dneva parkirišče zelo napolni.

Tura

Vzpon na Oberbachernspitze traja 2,5 – 3h, odvisno od hitrosti hoje. Mi smo šli zelo počasi in se veliko ustavljali za fotografiranje, zato smo do vrha potrebovali tri ure. Prvi del poti je skupen s krožno potjo okoli Tre Cime in tudi nudi čudovite razglede na te tri impozantne vrhove. Je pa zaradi priljubljenosti krožne poti tudi zelo obljuden. Pri koči Rifugio Lavaredo, ki smo jo dosegli po približno 30 minutah hoje, se je naša pot odcepila na desno, večina ostalih turistov in pohodnikov pa je šla levo okoli Tre Cime. Končno smo lahko zadihali in se umaknili od gneče.

Pogled na Tre Cime v Dolomitih

Tre Cime od spodaj

Sledil je spust na nižje ležeče travnike in do jezera Lago di Cengia. Najprej smo se jezili, zakaj se spuščamo, saj je to pomenilo, da se bomo morali toliko bolj dvigniti, a je bil trud hitro poplačan. Namreč, v okolici jezera so bivališča številnih svizcev, ki so nas zvedavo gledali iz svojih lukenj in nato divje vriskali/cvilili, če smo se jim preveč približali. Za jezero je sledil cik-cak vzpon do koče Pian di Cengia. Do sem smo vsega skupaj potrebovali 2,5h.

Od koče je še približno 30 minut hoje do vrha Oberbachernspitze. Pot je enostavna in vrh ne zgleda nič posebnega – če ne bi gor stal križ, verjetno sploh ne bi vedeli, da smo na vrhu. Ampak pozor! Druga stran gore Oberbachernspitze je PREPADNA! Gora je odsekana naravnost navzdol in to kakšnih 1000m globoko! Tako zelo visoko smo bili, da si do roba gore nismo upali drugače kot pa po trebuhu – da se slučajno komu ne bi zvrtelo.

Z vrha je čudovit razgled na okoliške gore, tudi Tre Cime ter na zelene planine na avstrijski strani meje. Nazaj na izhodišče smo se vrnili po isti poti. Vzpon je podrobno opisan tudi na portalu hribi.net: Rifugio Auronzo – Oberbachernspitze

Tura je odlična ker …

… smo na poti videli številne svizce

… se lepo vidi Tre Cime, hkrati pa nismo hodili v gneči okoli njih.

Pohodnik hodi po travniku v Dolomitih, v ozadju so gore. Vzpon na Oberbachernspitze, ena izmed 3 ture v Dolomitih, ki jih lahko prehodi vsak

Dolomiti <3

2.) Lago di Sorapiss

Jezero Lago di Sorapiss je zagotovo eno izmed najlepših gorskih jezer, kar sva jih kadarkoli videla. Znano in lepo je predvsem zaradi svoje čudovite turkizne mlečne barve. Za to jezero nama je povedal prijatelj, ko sva mu kazala fotografije Beloruskih Maldivov, ki sva jih obiskala lani, in takoj sva tudi Lago di Sorapiss dodala na najin seznam želja.

Jezero Lago di Sorapiss turkizno modro jezero v Dolomitih

Naš cilj za ta dan

Izhodišče

Izhodišče za vzpon do Lago di Soprapiss je prelaz Tre Croci (1805m), ki je relativno blizu Cortine. Avto smo pustili kar tam ob cesti, nato pa poiskali tablo z oznako za pot 215 do Lago di Sorapiss.

Tura

Vzpon je dokaj enostaven, saj je na celi poti le 200m višinske razlike. Sprva smo hodili po položni poti mimo številnih zapuščenih bunkerjev iz časa prve svetovne vojne, nato pa se začeli cik-cak vzpenjati. Ko se je pot spet zravnala, smo prišli do zelo izpostavljenega in prepadnega dela, kjer je za dodatno varnost ponujena jeklenica, a niti ni potrebna. Ta del poti ni nevaren, dokler se ne srečuješ s pohodniki, ki prihajajo z nasprotne strani. Takrat je treba biti izredno previden, kam se stopi. Sledilo je še nekaj minut hoje po ravnem in nato smo po vsega skupaj 2h hoje prišli do naravnost dih jemajočega jezera Sopraiss.

5 minut peš od jezera je tudi koča Rifugio Vandelli, kjer se lahko človek okrepča oz. si kupi kavo :).

Ne glede na to, da je tura lažja in krajša, priporočava začetek v zelo zgodnjih urah, da prehitite vse množice ljudi, ki si želijo jezero ogledati. Midva sva bila na izhodišču seveda med prvimi 🙂

Vzpon je podrobno opisan tudi na hribi.net: Passo Tre Croci – Lago di Sorapiss

Tura je odlična ker …

… te pripelje do jezera Sorapiss, ki ima nadvse čudovito turkizno barvo. Voda pa presenetljivo ni ledena. Primerjala sva jo z našim Bohinjskim jezerom.

Lago di Sorapiss

To je razlog za vzpon do Lago di Sorapiss – čudovita barva vode

3.) Krožna pot od Passo Giau do Cinque Torri

S tem pohodom smo združili dve lepoti Dolomitov: Passo Giau in Cinque Torri. Prvi je gorski prelaz, ki slovi po razgledih na Marmolado, najvišji vrh Dolomitov in na slikovite Tofane nad Cortino. Cinque Torri pa v prevodu pomeni pet stolpov. Po obliki spominjajo na Tre Cime, le da so nekoliko nižji in manj špičasti.

Prelaz Passo Giau Dolomiti

Čudoviti prelaz Passo Giau

Izhodišče

Izhodišče za našo krožno pot je bil prelaz Passo Giau (2236m), kjer smo pustili avto pri koči.

Tura

Od prelaza Giau smo se na prvem razcepu usmerili proti Rifugio 5 Torri (pot št. 443) in po večinoma položni poti z enim samim vzponom prišli do koče pod petimi stolpi, Cinque Torri. Hodili smo približno eno uro in se vmes ustavljali za fotografiranje lepih pogledov proti Tofanam, gorskega cvetja in gamsov, ki so se sprehajali nad nami.

Pri koči smo se usmerili na krožno pot okoli stolpov, nato pa naprej proti koči Rifugio Averau, do katere se gre po zložno vzpenjajoči se poti. Mimogrede, do koče 5 Torri se da priti tudi z avtom ali pa s sedežnico.

Koča Averau z višino 2413m je bila najvišja točka tega pohoda. Od tam smo se strmo spustili navzdol po prodnati in rahlo izpostavljeni poti in spet občudovali razglede tokrat proti Marmoladi. Lahko bi šli tudi po cesti, kjer je hoja sicer daljša, ampak varnejša. V dveh urah smo bili nazaj na izhodišču.

Pot je opisana na spletni strani wandermap.net: Passo Giau – Rifugio Averau – Cinque Torri.

Tura je odlična ker …

… ni prenaporna, hkrati pa ponuja razglede na vse strani Dolomitov.

Pogled na Cinque Torri v Dolomitih, lahka tura v Dolomitih

Proti prvemu izmed stolpov v skupini Cinque Torri

 

Nasveti za izlet v Dolomitov

Za raziskovanje Dolomitov smo se vedno utaborili v Cortini d’Ampezzo, nato pa od tam delali izlete oz. ture v okoliške gore.

Pot do Cortine

Iz Ljubljane sta dve možnosti, kako do Cortine. Najhitrejša je, da gremo skozi tunel Karavanke in nato po avstrijski avtocesti do kraja Spitall an der Drau, tam pa se usmerimo proti Lienzu in nato v Italijo. Nama je ta pot všeč, ker je v Avstriji poceni bencin (najcenejši je v Spitall-u), na poti so trgovine s poceni hrano (npr. Billa) ter tovarna napolitank Loacker, kjer se z veseljem ustaviva po nakupih 🙂 Nekoliko daljša, ampak cenejša je pot po Italiji. V tem primeru gremo skozi Kranjsko Goro, Trbiž in nato proti Cortini. Na tej poti ni nič cestnin, se pa malo bolj vleče.

Cesta po avstrijskem podeželju

Že sama cesta skozi Avstrijo je lepa

Nastanitev v Cortini

Cortina je precej mondeno mesto, kjer prevladujejo dragi hoteli. Najcenejša možnost nastanitve tako ostajajo kampi, ki jih je v okolici kar nekaj. 4km severno od Cortine je zelo lep kamp Olympia, 3km južno od Cortine pa sta kampa Rochetta in Cortina. Vsi trije kampi so podobno lepo urejeni in tudi cene so primerljive. Nas še noben ni razočaral. Vedeti pa je treba, da zna biti v Cortini tudi poleti zelo hladno. Npr. enkrat smo bili tam avgusta, ko je bil v Sloveniji vročinski val, v Cortini pa smo zvečer okoli hodili oblečeni v puloverje. Nazadnje, letos junija je bilo ponoči le nekaj stopinj nad ničlo. Dan pred odhodom je bilo zjutraj -1 stopinja pod nulo. Zato res priporočava, da s seboj vzamete tople spalne vreče in tople obleke.

Pohodništvo

Dolomiti imajo zaradi svoje oblike načeloma dva tipa poti: ali gre za bolj ali manj položne poti, kot npr. krog okoli Tre Cime in podobno ali pa gre za resne vzpone, kjer je potrebno imeti samovarovalni komplet in nekaj znanja o feratah. No, imajo pa tudi gondole in sedežnice, s katerimi lahko preskočimo pešačenje in se na vrh nekaterih gora pripeljemo.

Tudi če se odločimo za lahke pohodniške poti, predlagava, da imate primerno pohodniško opremo: gojzarje, pohodniške palice, tople obleke (kapa, vetrovka, pulover), ter sončno kremo, saj je na višini sonce še močnejše kot pri nas. Nikoli se v gore ne odpravite brez dovoljšnje količine vode in malice, čeprav je na poteh, ki smo jih tokrat prehodili, koč veliko in se da hrano in pijačo dobiti tudi tam. So pa cene seveda lokaciji primerne 😉

načrtovanje vzpona, pohodništvo v Dolomiti

Izbira naslednje ture

Midva sva se tokrat osredotočila na lažje ture v Dolomitih, naslednjič pa vzameva s seboj samovarovalni komplet in greva na kakšno ferato ali dve 🙂 Ali pa plezat, pravi Rok 🙂

Uživajte v lepotah Dolomitov!

 

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!