4,6K

Ko sva načrtovala najin izlet po Cipru, sva sprva nameravala narediti le en krog po južnem Cipru. Južni Ciper je namreč tisti “pravi” Ciper, medtem ko je Severni Ciper kvazi samostojna država, ki jo priznava le Turčija, ki ga je pred približno 40 leti okupirala. Vojne na Cipru seveda ni več, ostaja pa meja, ki predstavlja manjšo težavo za prečkanje z najetim avtomobilom. Zato sva si rekla, da si ne bova delala nepotrebnih stroškov in težav in Severni Ciper izpustila. Potem pa nama je toliko ljudi reklo, da je res treba na Severni Ciper, da sva podlegla pritiskom 🙂 In ni nama žal.

Severni Ciper je:

• poceni (polovico cenejši od južnega dela)
• izredno lep (ima čudovite plaže, pa tudi gore in pradavne ruševine)
• zelo neturističen

Dovolj razlogov, da je bil nama všeč 🙂 Spodaj so prestavljeni najini najlepši kotički Severnega Cipra.

Kako pa sva prečkala mejo z najetim avtomobilom? Piše v objavi tule: Z najetim avtomobilom na Severni Ciper.

Najini najlepši kotički Severnega Cipra:

1.) Rt apostola Andreja (Cape Apostolos Andreas, Zafer Burnu po turško)

Rti so nama na splošno všeč, saj odpirajo čudovite razglede na morje. Rt apostola Andreja, ki se nahaja znotraj nacionalnega parka Karpaz, pa sva vzljubila še zaradi dveh stvari: divjih osličkov in kristalno čistega morja. Osli so tako navajeni ljudi, da kar stojijo sredi ceste in blokirajo promet zato, da bi dobili kaj za pod zob. Res, osel nepremično stoji sredi ceste in čaka, da se avto ustavi. Nato pa pride do okna in čaka, da odpreš in mu daš kaj za jest. Če tega ne storiš, začne lizati stekla in zahteva svoj delež oz. “cestnino”. Ob cesti so številni prodajalci, ki ponujajo “donkey fruit” – hrano za osličke. To so jabolka ali korenje, tudi rožiče sva videla. Kakorkoli, oslički so bili izredno simpatični.

Na samem rtu ni svetilnika, tako kot bi to pričakovala, pač pa tam stojita dve ogromni zastavi: turška in severno-ciprska. A bolj kot zastavi je lepo morje. Tista globoka modrina, čista voda, da se vidi več metrov v globino. Božansko!

Misliti nama je dal tudi podatek, da je na drugi strani morja Sirija, ki je oddaljena le dobrih 100km. Le 100km stran divja vojna, midva pa se tukaj čisto mirno sprehajava po tem čudovitem rtu. 100km! To ni nič! To je kot iz Ljubljane pa do Brežic na primer. To je res blizu! A situacija v Siriji in na Cipru je tako zelo drugačna. Na našo srečo, bi lahko rekla.

2.) Grad St. Hilarion

Ruševine nekdanjega gradu stojijo na 700m visokem hribu za mestom Kyrenia (Girne po turško). St. Hilarion je eden izmed treh gradov v Kirenskih gorah (Kyrenia Range), ki so v srednjem veku nadzorovali pot iz Kyrenie do Nikozije in je med vsemi tremi najbolje ohranjen. Čeprav od gradu ni ostalo veliko – le nekaj sten, obokov in dva stolpa, je vreden obiska. Če ne drugega, ponuja lepe razglede tako na gore v okolici kot tudi na morje. Menda se v lepem in jasnem vremenu vidi vse do Turčije na severu. Midva te sreče nisva imela, so pa razgledi vseeno lepi. Priporočava pa, da greste na grad zgodaj zjutraj, ko vročina še ne pritiska premočno.

3.) Varoshia (imenovana tudi Varosha ali Maras po turško)

Varoshia je bila nekoč cvetoči, turistični predel mesta Famagusta – menda najbolj popularna turistična destinacija na Cipru, kamor so prihajali tudi številni ameriški zvezdniki. Danes to mesto leži tik za turško mejo in je občutno manj cvetoče. Famagusta živi dalje, medtem ko je Varoshia postala mesto duhov. Ko je turška vojska napadla Famagusto, so grški prebivalci Varoshie zbežali iz mesta proti jugu. Upali so, da se bodo lahko vrnili nazaj v svoje domove, ko se stanje pomiri, vendar se to ni nikoli zgodilo. Turška vojska je mesto zaprla, ga ogradila z bodečo žico in tako je mesto še danes: prazno, zapuščeno in ograjeno ter varovano s turškimi vojaki, ki ne dovoljujejo fotografiranja ali približevanja. Združeni narodi so nekaj let kasneje posredovali in zahtevali, da mesto pride pod njihov nadzor, a ga Turki nikoli niso predali.

Težko je reči, da je Varoshia med najlepšimi kotički Severnega Cipra, je pa definitivno vredna ogleda. Naju je rahlo spominjala na Černobil, le da je bil razlog za izpraznjenje mesta drugačne narave 🙂

Če pa ste že v Varoshii, pa se splača pogledati še Famagusto. Najbolj zanimiva je nekdanja gotska katedrala, ki so jo spremenili v mošejo ter mogočno obzidje iz časa vladavine Benečanov.

4.) (Potepuške) mačke

Nobena skrivnost ni, da sva ljubitelja mačk. Velikih in majhnih 🙂 Med potovanji v manj razvite države pogosto srečujeva potepuške živali, predvsem pse in meni se vsi po vrsti smilijo, saj so navadno v res slabem stanju. Nasprotno pa na Cipru prevladujejo potepuške (ulične) mačke, ki so zelo lepe, urejene, zgledajo zdrave in prav nič umazane, bolhaste ali garjave. Ciprske mačke so povsod! V samostanih, na plažah, pred trgovinami, v restavracijah … Joj, meni se je kar srce topilo ob pogledu na vse te prikupne kosmatince. A brez skrbi tisti, ki mačk ne marate, niso nič vsiljive in te pustijo pri miru, če ne kažeš zanimanja zanje 🙂

 

Severni Ciper je bil za naju izredno prijeten, predvsem pa veliko bolj umirjen od južnega dela. To je bil za naju čas sprostitve in počitka pa četudi sva se kar nekaj prevozila, da sva videla vse te stvari.