Najin poletni božič v Argentini

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Božič sredi poletja – nekaj nepredstavljivega in nekaj nenaravnega za najine pojme. Že zato, ker potujeva, ni bilo pravega božičnega vzdušja, potem pa še to sonce, dolgi dnevi, toplo vreme … sploh ne paše k božiču.

božiček in otrok na plaži

čisto pravi poletni božič v Argentini

Priprave na božič

Doma sva tekom priprav na božič vedno naredila adventni venček, postopoma prižigala svečke, šla na kakšen božični sejem – na kuhano vino in vročo čokolado, potem tik pred božičem sva postavila jaslice in smrečico … to so za naju tiste prave oz. normalne priprave na božič. Letos pa je bilo vse drugače. Ko sva prišla v Čile, sva kupila nekaj majhnih svečk, da bi si jih ob večerih prižgala in si morda tako pričarala malo adventnega vzdušja. Pa sva hitro ugotovila, da imajo svečke smisel pri nas, ko so dnevi kratki in ob večerih svečke res pridejo do izraza, saj prinesejo svetlobo v sicer temen prostor. Če pa svečko prižgeš ob 9h zvečer v Čilu, ko je še vedno svetlo, pa svečk spoloh ne opaziš. Enako je z vsemi božičnimi lučkami in okraski po mestih tukaj. Saj jih imajo, ampak moraš res, res pozno ponoči hoditi naokoli, da jih vidiš 🙂

jaslice

Najine miniaturne jaslice, ki sva jih prinesla s seboj iz Slovenije

Najboljša priprava na božič je bilo branje božičnih misli ob večerih. Vsaj tistih par minut, ko sva brala knjižico, ki mi jo je za s seboj dobesedno podtaknila moja mami, sva se zavedala, da se božič res približuje.

 

Slovenski božični večer v Argentini

Že doma sva razmišljala o tem, kje bova praznovala božič, da bo čim bolj doživet oz. da bi imela čim manj domotožja. Odločila sva se, da iz Čila skočiva v argentinski Bariloche, kjer je slovenska skupnost in tam rezervirala nekaj nočitev v Slovenskem planinskem društvu.

Peka orehove potice

Da bo božič čim bolj podoben božiču, sem se odločila speči potico. Veste, kakšen podvig je to! Najti sestavine v argentinskih trgovinah, brez znanja španščine. A s pomočjo Google Translate in malo mimike sem našla skoraj vse.

V slovenskem domu mi je oskrbnica posodila svoj domač pekač za potico, jaz pa sem se hitro lotila dela. Brez tehtnice in multipraktika sem nekako uspela zamesiti testo. Doma imam vedno težave z vzhajanjem, ker je premrzlo in kvas ne dela dobro. No, to pa je prednost božiča na toplem. Testo je vzhajalo kot za šalo!

ženska mesi testo za potico

Mesim potico!

Orehe sem dobila le cele, saj mletih v argentinskih trgovinah nisem našla. Nič zato, sem jih stolkla kar s kladivom za zrezke – tega sem namreč našla v kuhinji slovenskega doma, testo pa sva potem valjala kar z najino termovko, ker tudi valjarja niso imeli 🙂 Pač, znajti se je treba. V slovenskem domu imajo plinsko pečico brez termostata – stvar, ki sem jo jaz prvič videla. V mislih sem se že poslovila od potice, saj nisem verjela, da se bo dobro spekla. Ampak na presenečenje vseh je potica uspela. Bila je čisto prav prečena: notri sočna, na zunaj pa malo hrustljava. Božični čudež, bi lahko rekli.

orehova potica

Uspela je! Ultra ponosna na svojo argentinsko potico!

Druženje s Slovenci

Drugi božični čudež pa se je zgodil Roku: ravno je pešačil od bencinske črpalke, ker je lovil wifi nazaj v slovenski dom, ko je zaslišal: »Hej Rok!« Začudeno se je ozrl in do njega sta pritekla slovenca Manca in Gašper, ki že več kot eno leto potujeta po Južni Ameriki. Sicer smo se pogovarjali, da se morda dobimo za božič v Bariločah, ampak se nismo nič konkretno zmenili – ne kje, ne kdaj, če sploh se srečamo. Kakšno naključje, da sta naju našla! Debata je hitro stekla 🙂 No, za začetek sva predvsem midva imela tisoč in eno vprašanje glede njunega potovanja.

PREBERI ŠE  Najina potovalna oprema ali kaj vse sva spakirala za polletno potovanje po Južni Ameriki

Skupaj smo klepetali in jedli potico do polnočnice, ki je bila v Slovenskem domu že ob 21:30. Po polnočnici v domu je prišlo na vrsto spoznavanje argentinskih Slovencev. Čeprav je v Bariločah majhna skupnost, so zelo povezani – med seboj in z domovino. Nekateri najmlajši so že 5. generacija v Argentini, pa vsi lepo govorijo slovensko. Sicer tako malo s španskim naglasom, ampak res pohvalno, da se tako vešče učijo maternega jezika svojih prednikov. Druga zanimivost pa je bila ta, da se v Argentini vsi pozdravljajo tako, da se poljubijo na lice. Stisk roke pri njih ne obstaja, prav vsakega – znanca ali pa človeka, ki ga prvič vidijo, poljubijo na lice. Tako sva bila tudi midva deležna nemalega števila poljubčkov, dokler niso izvedeli, da sva iz Slovenije. Potem pa so nama dali roko, češ: “Ja vem, da vi Slovenci niste navajeni našega pozdrava. Ampak tu v Argentini se pa vsi lupčkamo. Čim prej se navadita.” 🙂

maša

Slovenska polnočnica v Argentini

Božič po argentinsko v kraju Bariloche

Argentinci so znani po tem, da imajo na božični večer in na božič velike pojedine. Ker je božič v poletnem času, je peka na žaru pogosto del the pojedin. Tako smo se tudi mi z Manco in Gašperjem na božični dan odpravili na obalo jezera v Bariločah in si tam naredili piknik. Vsak je prinesel nekaj malega in skupaj je nastala prava argentinska pojedina: pečene bučke, pečeni malancani, pečen krompir, čevapčiči, pa mešana solata je bila na mizi 🙂 Za konec dneva sta se fanta še pogumno vrgla v jezero, ki kljub vročim poletnim temperaturam ostaja ledeno mrzlo. Zvečer smo dokončali potico in s klepetom o potovanjih nadaljevali do poznih ur.

božiček na plaži

Božiček nas je obiskal tudi na plaži v Barilochah

Čeprav tistega pravega božičnega vzdušja tako daleč od doma in ob tako drugačnem vremenu seveda ni bilo, pa lahko rečeva, da sva imela vseeno čudovite praznike. Potica je uspela tako dobro, kot še nikoli, družba je bila izredno prijetna pa še med »domačimi«, Slovenci sva bila. In to v kraju Bariloche, ki tako zelo spominja na Slovenijo s svojo gorsko kuliso, jezerom, aktivnostmi …

Ena skupinska: Gašper in Manca ter midva ob jezeru v Barilochah

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena