Zipline v Planici

3,4K

A veš tisto, ko se vsako leto konec marca za en vikend vse v Sloveniji ustavi. Polovica prebivalstva gre v dolino pod Poncami – Planico, druga polovica pa doma pred televizorjem spremlja zaključno tekmo svetovnega prvenstva v smučarskih skokih. Jaz priznam, da še nikoli nisem bila v Planici, pa si vsako leto želim iti. Ne toliko zaradi skokov samih, ampak zaradi vzdušja, navijaškega optimizma … Rok, ki je že bil, pravi, da je noro. Ampak, ali je kdo kdaj pomislil, da bi šel tudi sam skakat? Jaz gotovo ne! Vsakič, ko kamera pokaže skakalca tik pred spustom po skakalnici, mi postane kar slabo. Jaz se po taki strmini gotovo ne bi upala spustiti. Čeprav, verjamem, da je občutek fenomenalen. Ok, če že nikoli ne bom smučarka skakalka, se pa lahko vsaj za nekaj minut počutim tako kot oni, kajne? In tako sem prišla na idejo, da bi šla na zipline v Planico.

Zipline Planica

Seveda, tipično za naju, sva v Planico prišla točno ob 12h, kot sva imela rezerviran termin (ali pa še kakšno minuto kasneje 🙂 ). No, na srečo so bili na to sončno soboto zaposleni tam bolj “na izi” in ni nikogar motilo, da zamujava 🙂 Medtem, ko sva čakala, da prideva na vrsto za preoblačenje v opremo za zipline, sva že opazovala prve spuste ob planiški velikanki. Izgledalo je … malo strašljivo, a vsi so dol prišli navdušeni. “Ok, torej bom tudi jaz preživela,” sem si mislila 🙂 Končno dobiva vsak svojih 9kg opreme – ja, toliko menda tehta vse, kar dajo nate: pas, vse vponke, čelada, držalo in v nahrbtniku dobiš še “voziček”, tisti del opreme, ki se natakne na jeklenico.

Osnovne informacije o zipline v Planici

Sledil je kratek uvod v spust po jeklenici in nekaj zanimive statistike: zipline v Planici najstrmejši zipline na svetu in je edini zipline speljan nad smučarsko skakalnico oz. letalnico. Pot, ki jo po jeklenici prevozimo je 566m, višinska razlika je 202m, naklon pa v povprečju okoli 38°, najstrmejši del, ki je na vrhu letalnice pa presega 60°! Maksimalna hitrost, ki jo človek doseže je okoli 80km/h (odvisno od teže in aerodinamičnosti posameznika). Ok, ali smo pripravljeni na spust? Gremo!

Peš ob skakalnici

Prvi je šel na skakalnico Rok, jaz pa sem ostala spodaj, da bom lahko spust snemala. Hitro sem ugotovila, da od spodaj posnetki ne bodo tako dobri, zato sem se po stopnicah povzpela ob skakalnici navzgor. Prišla sem nekje do polovice, ko sem ugotovila, da mi sonce sije direktno v kamero in iz teh posnetkov ne bo kaj dosti. Ok, sem šla nazaj dol in po drugi strani skakalnice gor.

Že prej sem počasi začela čutiti bolečino v nogah, hoja po drugi strani pa je bila že pravi fitnes! Nisem brez kondicije, ampak očitno pa mišic v nogah nimam veliko. Namreč, na pol poti sem se morala ustaviti in počivati, saj so se mi noge začele tresti 🙂 V svoje opravičilo naj povem, da je teh stopnic res veliko in so speljane v izredno strmino – pač ob skakalnici navzgor. Počitek sem izkoristila za fotografiranje in snemanje, potem pa čimprej naprej gor, da bom ja ujela Roka, ki se bo spustil po zipline. Pod odskočno desko nisem bila nič prezgodaj. Ravno, ko sem pripravila vse potrebno, sem zaslišala Roka, ki je ob spustu glasno zavpil in čez nekaj minut že švignil mimo mene. Opazovala sem, kako se je med spustom vrtel okoli svoje osi in večkrat zavpil (trdi, da je bilo to od navdušenja in ne od strahu 🙂 )

Mislim, da ni potrebno posebno poudarjati, da sem se naslednji dan zbudila s tako hudim musklfibrom v mečih, kot ga že dolgo ne pomnim in da še danes hodim kot Ostržek – s stegnjenimi nogami, ker so mišice preveč razbolele 😀 Ampak, je bilo vredno. Razgled s skakalnice je bil fenomenalen.

Občutki med spustom

In kakšni so občutki med spustom? Divje! Žal sicer na sam spust nimaš čisto nič vpliva – ne moreš pospeševati ali zavirati, lahko pa se ali vrtiš okoli svoje osi ali pa se pelješ direktno naprej. Priznam tudi, da je vsa stvar čisto prehitro minila. Sam spust pa niti ni tako zelo adrenalinski. Malo strašljiv je začetek, ko se spustiš po res strmem pobočju, potem pa vse mine čisto prehitro 🙂 Morda, bi morala na zipline še enkrat 🙂