3,8K

Tekom najinega izleta po Dolenjski sva se ustavila tudi v Kostanjevici na Krki in si ogledala nekdanji samostan, danes Galerija Božidar Jakac. Joj, kako čudovit kraj je Kostanjevica! Ampak o Kostanjevici je več napisanega v ločeni objavi. Tule se bomo posvetili umetniški galeriji, ki naju je res navdušila. Pa ponavadi nisva ravno neka “fana” muzejev in galerij, ampak tole je bilo pa super. Okolica Galerije Božidar Jakac je prekrasna, stvari, ki jih hrani pa še bolj.

Galerija Božidar Jakac

Zame tokratni obisk Galerije Božidar Jakac ni bil prvi, sem se pa prvič udeležila vodenega ogleda. Občutna razlika, vam pravim. Ker nisem poznavalec umetnosti, sem se po navadi samo sprehodila skozi zbirke, pogledala malo levo, malo desno, si rekla: “Ja, lepo je.” ali pa “Joj, ta sodobna umetnost, kdo bi jo razumel.” In šla dalje 🙂 Pol urce, pa sem “videla” vse. Tokrat pa nas je po galeriji vodila kustosinja Kristina, ki stvari pozna do potankosti. Pa ne samo to, veste, s kakšnim žarom in navdušenjem razlaga stvari! Da je pritegnila k poslušanju še mojo najstniško sestro, ki je po navadi razen telefona in snapchatanja s prijatelji ne zanima kaj dosti. Torej, lekcija: vzemite voden ogled Galerije Božidar Jakac.

Forma Viva

Forma Viva v latinščini pomeni živa oblika. Gre za mednarodni kiparski simpozij, kjer izbrani umetniki ustvarijo svojo skulpturo kar na lokaciji – v tem primeru v Kostanjevici, nato pa je postavljena v park skulptur Forma viva (kjer je danes že več kot 100 skulptur), v neposredni okolici Galerije Božidar Jakac. Skulpture so prepuščene naravnim pojavom in so razstavljene, dokler ne propadejo. To nakazuje beseda “viva” – živa skulptura, ki ni odporna na zob časa in pač po določenem času razpade, njeno mesto pa zasede nova skulptura.

Prva razstava je bila tu že v 60. letih, od leta 1998 pa poteka vsaki dve leti. Izbrani umetniki en mesec bivajo v Kostanjevici in ustvarjajo svojo skulpturo. Material jim je priskrbljen in je izključno hrastov les, ki je značilen za to okolje. Forma Viva poteka tudi v Portorožu, kjer uporabljajo kamen. Potekala pa je tudi v Mariboru, kjer so ustvarjali v betonu in v Ravnah na Koroškem, kjer so ustvarjali v železu, vendar slednji dve delovišči že nekaj let ne obratujeta več, sva si pa koroško Forma Vivo ogledala lansko leto, ko sva raziskovala tisti del Slovenije. Več o izletu na Koroško pa tule: Odkrivava Slovenijo – izlet na Koroško.

V okolici Galerije Božidar Jakac je kar nekaj zelo zanimivih lesenih skulptur. Pogled na okoliške travnike razkriva velike in male skulpture. Tam so neki ogromni stoli, pa okvir, Rok je v eni videl tuš, našli smo tudi kruh … Najbolj popularen je trenutno (viseči) pujsek v hiški. Naredil ga je kitajski umetnik Gao Meng in s tem želel ponazoriti družino, saj v kitajskih pismenkah menda pujsek v hiški pomeni družina. Za nas, Slovence, pa zgleda kot viseči pujs, Dolenjci pa se radi pohecajo, da je to že kar odojek (pečen pujs).

Nekdanji samostan v Kostanjevici (Fons Beate Mariae)

Stavba, v kateri danes deluje Galerija Božidar Jakac, je nekdanji cistercijanski samostan. Ustanovili so ga v 13. stoletju grofje Spanheimi in si s tem utrdili moč na meji Kranjske. Šlo je za velik in bogat samostan, ki pa ga je cesar Jožef II leta 1786 razpustil – tako kot številne druge samostane. Od takrat dalje je samostan bolj kot ne propadal, cerkvena oprema je bila prodana, potem pa so ga med drugo svetovno vojno Partizani požgali in razdejali. Proces obnove še danes ni končan, ampak samostan zgleda že zelo lepo. Meni je bil najbolj všeč dolg arkadni hodnik z nišami in številnimi rožami.

Pleterska zbirka slik evropskih slikarjev

Najbolj zanimiva stvar v Galeriji Božidar Jakac je za naju Pleterska zbirka slik evropskih slikarjev. V bližini Kostanjevice je namreč še delujoči kartuzijanski samostan Pleterje, ki je ob ponovnem odprtju leta 1904 iz Francije (iz francoskih razpuščenih samostanov) dobil precejšnje število umetniških del. Ker pač, samostan mora imeti lepe umetnine, na katerih so upodobljeni svetniki, apostoli, papeži in druge pomembne figure. Žal ni veliko podatkov o avtorjih in naročnikih teh umetnin. Sprva so mislili, da so vse bolj ali manj replike pomembnih flamskih, francoskih in italijanskih mojstrov, sedaj pa se kažejo možnosti, da bi Galerija Božidar Jakac lahko imela celo originale! Bomo videli, kaj bodo pokazale nadaljnje raziskave … 😉 Izmed slik je bila najbolj zanimiva slika nekega papeža, kjer se vidi, kako so novega papeža naslikali kar čez portret starega. Očitno prejšnjega papeža niso dovolj dobro prebarvali in tako sedaj na sliki vidimo dve osebi 🙂

In kako so te slike prišle iz samostana Pleterje v galerijo, se sprašujete? Ker jim v Kartuziji Pleterje niso mogli zagotoviti dovolj dobrih pogojev, da slike ne bi razpadale in ker so jih želeli narediti dostopne širši javnosti, so jih predali v oskrbo galeriji.

Božidar Jakac

Če se že galerija imenuje po njem, je prav, da omenim še njegova dela. Priznati moram, da o Božidarju Jakacu nisem vedela praktično nič. Razen to, da je bil pač slovenski umetnik (ja, vem, “shame on me”). No, sedaj lahko povem, da je bil eden najboljših slovenskih umetnikov na področju grafike. In kaj je grafika? Tudi tega nisem vedela, preden sem prišla na ogled galerije. Vsi smo verjetno v šoli delali z linolejem, kajne? To je tisto, ko smo morali iz mehkega linoleja izdolbsti neko podobo, potem smo linolej prebarvali s temno črno barvo in sliko odtisnili. No, to je grafika – ta odtisnjena slika. Le, da je načinov, kako do nje prideš veliko: lahko se dolbe les – to je fizično najtežji način, lahko se uporablja tehniko jedkanja, kjer kislina razje kovino in še številne druge. Torej, Božidar Jakac, doma iz Novega mesta, je bil strokovnjak za to področje in v galeriji v Kostanjevici je na ogled stalna razstava velikega števila njegovih grafičnih del ter slik.

Ostali avtorji

V galeriji je na ogled še kar nekaj razstav slovenskih umetnikov, med drugim sta predstavljena tudi oba brata Kralj (Tone Kralj in France Kralj) s svojimi različnimi deli: kipi, slikami, risbami, grafikami … nekatere so zelo ekspresionistične, druge pa malo bolj realne 🙂 Poleg njiju bi omenila še umetnika Janeza Boljko, za kogar sicer tudi še nikoli nisem slišala, a ga gotovo vsi poznamo: on je namreč tisti, ki je naredil kipe živali v Ljubljanskem živalskem vrtu. Npr. kip bika je tik pri vhodu in vsi smo se še kot otroci slikali pri njem. Janez Boljka se je ukvarjal z ustvarjanjem skulptur iz kosov železa in vlivanjem v bron . Značilno je, da je v skoraj vsak kip odtisnil kakšen star pečat ali kovanec. Še več, Janez Boljka je tudi tisti umetnik, ki je ustvaril podobe na hrbtni strani slovenskih tolarskih kovancev!

 

Za umetnostnega nevednika, kot sem jaz, je bil voden ogled Galerije Božidar Jakac odličen. Sploh nisem vedela, kakšne zanimive in pomembne umetnine hrani ta galerija. Še manj pa sem si predstavljala, da je lahko 2h v muzeju oz. galeriji tako zelo zanimivih in poučnih. 🙂

Če bo kdo hodil po dolenjskih koncih, res toplo priporočava ogled Kostanjevice in Galerije Božidar Jakac. V bližini pa si lahko pogledate še samostan Pleterje, Krakovski pragozd in naravni bazenček pri Leničevem domu. Več o tem izletu pa sva pisala v objavi: Kostanjevica na Krki – znamenitosti in izleti v okolici.