Ohladitev v poletni vročini: Pekel pri Borovnici

5,3K

Končno se je začelo pravo poletje s pravo poletno vročino. Ampak sedaj imamo že drug problem: kam se umaknit pred to poletno vročino? Ljubljana hitro postane prevroča, klime midva nimava … torej, kam na hladno? V neposredni bližini Ljubljane se nahaja soteska z zanimivim imenom: Pekel pri Borovnici. Soteska se lahko pohvali s 5 slapovi, pod katerimi se da tudi kopati, pot do njih je speljana po gozdu in zato prijetno senčna in hladna. In še najboljši del: kdor želi do vseh petih slapov, mora malo poplezati, uporabiti jeklenice, stopiti na kakšen klin. Ravno prav, da dobiš občutek, kot da si v pravih gorah, pa čeprav si samo nekaj kilometrov ven iz Ljubljane.

Pekel pri Borovnici

Celotno pot po Peklu pri Borovnici lahko razdelimo na dva dela: na spodnji lažji del in zgornji zahtevnejši del. Izlet traja približno 1,5h v eno smer oz. odvisno od dolžine postankov pri slapovih. Midva sva hodila konkretno dlje časa, ker sva veliko fotografirala, pa še kopala sva se v tolmunih pod slapovi. Takole približno zgleda pot:

Prvi in drugi slap v Peklu pri Borovnici

Izhodišče za izlet je pri gostilni Pekel, od tam pa se gre najprej po položni poti ob potočku do prvega slapu. Ta je izredno majhen (visok le 4m) in v primerjavi z ostalimi nič kaj impresiven. Naprej se gre po že nekoliko bolj strmi poti proti drugemu slapu. Ta ima že konkretno višino: 16m, ter zanimiv dostop: preko lesenega mostu. Tudi tu, kljub temu, da je pot že malo bolj strma, posebna kondicija in obutev ni potrebna. Za nadaljevanje poti proti tretjemu slapu pa je treba imeti nekaj korajže za plezanje pa tudi primerno obutev (gojzerje).

Tretji do peti slap v Peklu pri Borovnici

Od drugega slapu naprej se začne zahtevnejši del poti. Že takoj se je treba vzpeti po ozkih in strmih stopnicah, da pridemo do tretjega slapu (višina 18m). Le-ta pada v nekoliko večji tolmun, v katerem pa sva se že lahko kopala. Tolmun ima primeren dostop do vode, je dovolj velik, tok ni premočan, pa tudi globina je dovoljšnja za skakanje na glavo. Predvsem pa je poleti temperatura vode idealna za ohladitev, a ne prenizka, da bi koga zeblo.

Dalje proti naslednjemu slapu je pot še vedno strma in izpostavljena. Večkrat se je treba prijeti za jeklenico in stopiti na kakšen klin. Četrti slap (višina 17m) je bil nama najbolj všeč, saj se nama je zdel najbolj impresiven, pot do njega pa najbolj zahtevna. Namreč, treba je kar nekaj plezanja, pa še mimo grede lahko zaideš, ker je med tretjim in četrtim slapom cel kup stezic, ki sicer ne pripeljejo nikamor, le tam so, da te zmedejo :). Od četrtega slapu dalje je pot spet položnejša in prijetnejša, zadnji peti slap pa je z 20m najvišji izmed vseh teh slapov. Tudi v tem tolmunu se da kopati in tokrat so veselje do namakanja z nama delili številni drugi obiskovalci, saj je pod slapom pravi bazen.

Spust

Povratek do izhodišča je možen po isti poti nazaj dol, vendar tega ne priporočava, saj na ta način otežujete vzpon drugim planincem, pa še sebe mučite, ko morate plezati navzdol po jeklenicah in strmih stopnicah. Veliko bolj prijeten spust je preko Pristave. To je po lepi zložni gozdni potki, ki vodi mimo številnih travnikov in divjih malin ter robid. Verjetno ni potrebno pisati, da sem tam za nekaj časa zgubila Roka. Ko on najde divje jagodičevje, ne vidi in ne sliši nič drugega 😀

Tako, Pekel v Borovnici je prijeten kraj za ohladitev v poletni vročini. Edina slabost je malo vode v tem letnem času in posledično manj impresivni slapovi. Za občudovanje le-teh je bolj primerna pomlad ali jesen.