Izlet v Posočje in Severno Primorsko (Bovec, Log pod Mangartom, slap Boka, korita Soče)

3,7K

Kam na izlet? Tuje države so lepe, zanimive, drugačne, eksotične, ampak tudi naša Slovenija je čudovita. Tako lepa, da se tudi midva dostikrat vprašava, kam na izlet v  Sloveniji? Eden lepših kotičkov v Sloveniji je gotovo Bovec in okolica.  Izlet v Posočje je lahko enodnevni izlet po Sloveniji ali pa zapakiramo v krajši dopust. V Posočju je toliko za videti in doživeti, da je lahko tudi en teden še premalo. Kakorkoli, najin zadnji izlet v Posočje je bil enodnevni izlet, ko sva imela na obisku znance iz tujine in sva jim želela razkazati lepote Severne Primorske.

Izlet v Posočje in izlet na Severno Primorsko

Dostikrat zamenjujemo besede Posočje in Severna Primorska, vendar to dvoje ni enako. Posočje je področje okoli reke Soče. Torej od izvira nad Trento, preko Bovca, Kobarida, Tolmina pa vse do Nove Gorice, ko gre Soča v Italijo. Severna Primorska pa je pokrajina severno od Nove Gorice, ki zavzema tudi kraje severno od Soče, to je npr. Log pod Mangartom.

Dostop do Posočja oz. Severne Primorske je iz Ljubljane najbolj priročen ali preko Vršiča ali pa preko Predela in preko Italije. Obe poti sta zelo lepi in obe sva že večkrat prevozila. Enkrat sva šla na izlet na Severno Primorsko sama. Takrat sva se peljala preko Predela. Drugič pa sva na izlet v Posočje peljala najine goste iz tujine in takrat smo šli preko Vršiča.

Slap Parabola

V Logu pod Mangartom sva se ustavila in peš nadaljevala pot do slapu Parabola. Ime je dobil slap zaradi svoje oblike, saj menda v svojih 45m višinskih metrih padca pada v obliki parabole. Slap Parabola je najbolje obiskati konec maja ali začetek junija, ko je pretok vode največji. Vedeti je treba, da je slap Parabola le eden izmed številnih slapov potoka Fratarica. Ko sva bila midva tam, je bilo slapov nešteto. Kamorkoli sva pogledala gor v skalovje nad Logom pod Mangartom, povsod je padal kakšen slap.

Slab Parabola je pogosto del kakšnega canyoninga v tem delu Slovenije. Naju je čisto presenetilo, ko se je kar naenkrat za nama pojavil precej premočen človek. Delovalo je, kot da je padel z neba, kako pa bi se drugače pojavil tam direkt pod slapom. No, izkazalo se je, da je na nek način res “padel z neba”: spustil se je po slapu navzdol 🙂

Mangartsko sedlo

Mangartsko sedlo je na višini 2055m in velja za najvišjo cesto v Sloveniji. Cesta do tja gor je ozka, vijugasta, prepadna, strma, vodi skozi nekaj tunelov, izklesanih v živo skalo, ampak je tudi izredno razgledna. V 20km se dvignemo za skoraj 1000m in pokrajina se postopoma spreminja. Na vrhu pa se odprejo spet novi čudoviti razgledi na gore, travnato ravnino na sedlu, ki je spomladi posuta z gorskimi rožicami … Več o Mangartu in cesti na Mangartsko sedlo pa lahko preberete v objavi: Mangartsko sedlo in Mangart (2679m) po Slovenski poti.

Trdnjava Kluže

Če prihajamo iz smeri Loga pod Mangartom je trdnjava Kluže tik pred Bovcem. Ta trdnjava je bila zgrajena že v 15. stoletju z namenom obrambe pred turškimi vpadi. Kasneje so tudi tukaj potekali boji z Napoleonom, še kasneje pa je bila ta trdnjava pomembna v času soške fronte.

Izvir Soče

Na 49. serpentini na Vršič, kar je v našem primeru pomenilo že tekom spusta z Vršiča, je Koča pri izviru Soče. Tam smo parkirali avto in se odpravili peš do izvira. Po je kratka – le dobrih 15 minut hoje, je pa nekoliko bolj zahtevna. Na nekaterih mestih je prepadna, treba se je prijeti za jeklenico, srečevanje z drugimi planinci ne težko. Zato previdnost tu ni odveč. Na koncu pa smo prišli do votline, kjer izvira naša najlepša reka: smaragdna Soča!

Velika korita Soče

Od izvira Soče dalje je naša pot kar nekaj časa potekala vzporedno s Sočo. Pogledov na to čudovito smaragdno reko je toliko, da smo se ustavljali na par minut. Vsak ovinek ponudi nov razgled, pa številni mostovi, kjer smo stali direktno nad reko in jo opazovali pod seboj. Najbolj impresiven del so gotovo Velika Korita Soče. Samo gledaš lahko, kako globoko se je reka Soča tu zarezala in kako vijugasto je izklesala svojo pot skozi skale. 15m globoko in le nekaj metrov široka korita so pravi naravni fenomen.

Najprej smo si jih ogledali z mostu, torej od zgoraj, potem pa smo se peš odpravili do njihovega iztoka (približno 800m dalje), kjer smo lahko v korita pogledali še z nivoja gladine vode. Najini gosti so bili navdušeni in že tu sva vedela, da je bil izlet v Posočje odlična ideja 🙂

Slap Boka

Mimo Bovca smo se odpeljali do slapu Boka, ki velja za najbolj vodnat slap v Sloveniji. Visok je približno 144m, širok pa do 18m! Na srečo smo slap obiskali ravno ob pravem času, ko se je sneg v gorah talil in je bil pretok slapu največji. Torej, najboljši čas za obisk slapu Boka je maj ali junij. Ker najini gosti niso ravno hribovci, sva jih peljala le do spodnje razgledne točke. To je približno 15 minut hoje do razgledne ploščadi, kjer se slap sicer od daleč, ampak zelo lepo vidi.

Ob drugi priložnosti, ko sva šla na izlet sama, pa sva se vzpela tudi na vrh slapu. Pot traja približno 1h in je na nekaterih mestih zelo izpostavljena, ter zelo strma. Priporočava primerno pohodniško obutev in veliko mero previdnosti. Razgled z vrha slapu je pa seveda fenomenalen in vreden truda ter vsega sopihanja v klanec!

Slap Kozjak

V bližini Kobarida se skriva še en čudovit slap: slap Kozjak. 15m visok slap na potoku Kozjak pada v neke vrste skalno votlino in ravno ta kulisa, okolica ga dela tako posebnega. Približno 30 minut hoje po gozdu nas pripelje do teh visokih, vlažnih skal, kjer je temperatura za nekaj stopinj nižja od okolice. Potrebnega je malo plezanja, hoja po mostičkih in veliko previdnosti, ker so skale lahko zelo spolzke, ampak na koncu se nam odpre eden lepših razgledov v Sloveniji: razgled na slap Kozjak.

V zadnjih letih je postal precej popularen, zato so tudi začeli zaračunavati vstopnino.

Italijanska kostnica nad Kobaridom

Da ne bi bil ta izlet le izlet v naravo, sva v plan dodala še ogled kostnice pri Kobaridu. Kostnica je cerkev sv. Antona in je bila zgrajena v spomin na vse italijanske vojake, padle na Soški fronti. Arhitekturno je zanimiva zaradi svoje oblike: sestavljena je namreč iz treh 8-kotnikov, ki se proti vrhu zožujejo, na vrhu pa stoji cerkev. Stene teh 8-kotnikov so v obliki obokov, v katerih so vklesana imena italijanskih vojakov.

Nama se je zdelo pomembno vključiti tudi malo zgodovine v izlet v Posočje, saj je Soška fronta pustila močan pečat na te kraje.

Kobariški muzej Soške fronte

Z najinimi gosti nismo imeli časa še za ogled muzeja, sva si ga pa midva ogledala že enkrat prej in bi ga svetovala vsakemu. Kobariški muzej zelo lepo in nazorno predstavi življenje vojakov na fronti in seveda vse zgodovinsko pomembne datume. Vredno ogleda, tudi za domače, slovenske obiskovalce.

Tolminska korita

Korita sva si midva ogledala sama na enem izmed prejšnjih izletov v Posočje, a če le imate čas, si jih dajte v vaš izlet v Posočje. Tolminska korita so dolga 200m, široka pa do 10m. Pot skozi korita nas pelje mimo najrazličnejših zanimivosti. V štirih kilometrih, kolikor je pot dolga lahko vidimo sama korita, stopimo na Hudičev most (direktno nad koriti), se dotaknemo termalnega izvira, kjer ima voda okoli 19°C (in ne okoli 10, kot jih ima sicer Soča in njeni pritoki). Nekoliko nad tolminskimi koriti je še Dantejeva jama, ki je sicer zelo globoka, vendar obiskovalcev ne spuščajo vanjo. V bližini so še korita na reki Zadlaščici, kjer je zanimivost “medvedova glava”. To je trikotna skala, ki je zagozdena v stene korit in menda spominja na glavo medveda.

Za Tolminska korita se pobira vstopnina. Hkrati pa je to najbolj južna točka Triglavskega narodnega parka na tem izletu.

Solkanski most

Cesta nas je od Tolmina vodila naprej proti jugu. Ves čas smo se vozili ob reki Soči, ki je tu še konkretno široka, a hkrati ne deluje več tako divja, kot je bila v svojem zgornjem toku. Naš zadnji cilj tega izleta je bil Solkanski most nad Sočo, ki velja za največji kamniti most na svetu. Ta most je železniški viadukt, zato se nanj kot pešci ne moremo vzpeti. Se nam pa ponuja čudovit razgled na Solkanski most iz vzporednega mostu, ki je narejen za promet in pešce.

Ob neki drugi priložnosti, sva se ob Soči in preko Solkanskega mostu peljala tudi z vlakom in povem vam, da je tudi to čudovito doživetje.

S tem smo zaključili izlet v Posočje z najinimi gosti iz Poljske.

Teoretično pod Severno Primorsko spadajo še nekateri drugi kraji (npr. Vipavska dolina). V tej objavi sva se osredotočila na gorski del ter na reko Sočo in njeno okolico.