Zaključuje se leto 2020. Leto, od katerega sva si obetala veliko. Za naju je to leto pomenilo privajanje nazaj na normalno življenje v Sloveniji. Iskanje službe, stanovanja, urejanje življenja. In upala sva, da bova v vse to uspela vplesti tudi veliko potovanj – tako kot sva bila tega navajena pred potovanjem po Južni Ameriki. In, kakšen je izkupiček leta 2020? Službo sva dobila, stanovanje tudi imava, jaz sem končno doktorirala, edino potovala sva bolj malo. Pa poglejmo, kaj se nama je dogajalo v letu 2020.
Leto 2020 je bilo prav posebno
Pregled leta 2020
Januar
Januarja sva bila še brez službe, doma, z veliko časa, ampak bolnim zajčkom (domačo živalco). Zato sem se za en vikend sama (oz. s prijateljico) odpravila na izlet v Stockholm, sproti pa sva se ustavili še na Dunaju. Rok pa je vmes skrbel za dom in živalici.
Konec meseca, ko sva zajčka že lahko dala v varstvo Katarinini sestri, pa sva se za 3 dni odpravila na Madžarsko. Tema izleta: toplice! Obiskala sva toplice v Budimpešti, nato pa se odpeljala še na sever države do Miškolca in Egerja in se še tam namakala v madžarskih termalnih vodah.
Med vsemi termami sva si vzela čas tudi za ogled Budimpešte 🙂
Februar
Februarja sva dobila eno zelo mamljivo vabilo: press izlet v Tunizijo. Seveda sva stvar takoj pograbila in čez nekaj dni sva bila že na letalu proti Tunisu. Sledilo je 8-dnevno raziskovanje Tunizije. Videla sva vse: rimske ruševine, tunizijske plaže, stare medine, mošeje, puščavo, oaze in celo gore.
Sončni zahod v Sahari
Marec
Marca sva oba že dobila službo in začelo se je “normalno” življenje. Vsaj tako sva mislila. No, pa vsi vemo, kaj se je zgodilo marca: korona! Delo od doma, karantena, zaprti v občine … Raziskovala sva Ljubljano, kolikor se je to dalo in jo celo obkolesarila – s kolesom sva šla po poti okoli Ljubljane (pot ob žici).
Življenje doma, v karanteni
April
Karantena se je nadaljevala še v april, ampak takoj, ko so se občine odprle, sva jo ucvrla na izlet. Kolesarjenje v Tamar, pa potem še s kolesom ob Slovenski obali. Kolikor se je le dalo, sva izkoristila vikende in hodila ven na zrak.
Cilj dosežen: prikolesarila pod Jalovec (ok, v Tamar)
Maj
Maja se je meni že iztekla prva pogodba in tako sem imela nepričakovano en teden dopusta. Kam na dopust, ko pa je bilo še vse zaprto? Jah nič, Staycation it is. In sva hodila na izlete po Sloveniji. Prehodila sva Kraški rob, potem še Roško pot v Kočevju (in videla medveda!), šla v Goriška Brda (na izlet in po češnje) in še kam …
Na Kraškem robu
Junij
Junija so se stvari začele odpirati in vsak vikend sva izkoristila za izlete po Sloveniji. Še dvakrat sva šla v Kočevje, pa v Ribnico. En vikend sva se odpeljala v Zasavje, spet drugi vikend pa v Poljansko dolino. Večkrat pa sva jo med tednom, takoj po službi mahnila na morje.
Tjale gor bi šla midva plezat 🙂 na najvišji dimnik v Evropi – Trboveljski dimnik
Julij
Julija sva se že opogumila in se odpeljala čez mejo v Dolomite. Dolomiti so vedno tako lepi in tudi tokrat niso razočarali. Brez gneče, narava pa prečudovita. Preostanek meseca sva spet izkoriščala za izlete, na primer šla sva v Belo krajino in v Logarsko dolino.
Skupina Odle. Med njimi tudi Sass Rigais in Seceda v bližini.
Avgust
Avgusta sva šla večkrat v gore, pa na izlet v Posavje, Idrijo, s supom po Ljubljanici, pa na Krvavec … Letos sva kar lepo raziskala nekaj delov Slovenije in vsakič znova sva bila presenečena, kako zelo lepa je naša država, kako zelo raznolika, pa čeprav majhna.
Idrijsko klekljano srce je zaščitni znak Idrije
September
Septembra se je veliko dogajalo. Morala bi na press izlet v Nemčijo, ampak sva ga zaradi mojega zagovora doktorata odpovedala. No, potem je prišel končno tisti dan: ko sem po toliko letih študija, eksperimentov, pisanja končno zaključila in dobila naziv doktorica znanosti. Waw! Srečna do neba 🙂 In po takem pomembnem dogodku se prileže neko potovanje. Ampak kam? Septembra so se meje spet zapirale, pa še vreme je bilo kislo. No, našla sva en košček Evrope, ki je bil dovolj blizu in še na oranžnem seznamu: Provansa! Izlet v Provanso je bil pravo olajšanje in je dal malo tistega občutka pravega potovanja.
Lep pozdrav iz Francije 🙂
Oktober
Sedaj, ko sem bila “prosta” doktorata, je bilo kar naenkrat več časa, več svobode, zato sva spet vsak vikend izkoristila za izlete. Še zadnji vikend, ko se je kam smelo, sva jo skupaj z mojo sestro in njenim fantom mahnila na vikend izlet v Toskano. Načrtov je bilo še veliko, ampak potem so se meje spet začele zapirati.
Toskana
November
Kam je šel november? Spet smo bili zaprti najprej v regije, potem v občine. Tik preden se je vse zaprlo, sva šla še na izlet v Kamniško Bistrico. Saj ne, da sva bila tam že ničkolikokrat, ampak tokrat sva si pogledala sotesko Predaselj, ki je do slej nisva poznala. In kako je lepa!
Najbolj naju je navdušila soteska Predaselj
December
Ali bi šla kam ali ne? Bi “pobegnila” pred korono za božične praznike ali to ni pametno? S tem sva se ukvarjala večino decembra. Na koncu sva se odločila, da ostaneva doma in izkoristiva kakšen lep dan za izlet na sneg. Umirjen zaključek leta naju čaka, ampak včasih tudi to paše.
Spet v karanteni – zaprta v občino, stanovanje, ampak se še nisva pobila 🙂
Na koncu leta po navadi preštejem, koliko dni vsega skupaj sva bila na potovanjih. Letos me je kar malo sram napisat številko, ker je tako zelo nizka. Vsega skupaj sva bila le 25 dni v tujini na potovanjih. Če pa prištejem še izlete po Sloveniji (ki jih navadno nisem štela, ampak letos so bila to edina potovanja), pa jih vseeno nabereva solidnih 43. Pri tem sva seveda zapravila rekordno malo denarja. Vsa potovanja v tujino so naju letos stala le 624€ na osebo.
Zaključek o letu 2020
Ne bom rekla, da je bilo to leto lahko. Pa niti ne zaradi vseh karanten in zaprtih meja. Bolj v osebnem smislu privajanja nazaj na normalno življenje, iskanja in menjave služb ter izgube kar dveh dedkov. Pa vendar je bilo to leto tudi izredno lepo. Mislila sva, da že zelo dobro poznava Slovenijo. Pa sva jo letos spoznala še veliko, veliko boljše. Navdušena sva bila nad črno človeško ribico v Beli krajini, nad najvišjim dimnikom v Evropi, ki se nahaja v Zasavju, nad lepoto naših gora, nad majhnostjo naše Slovenije, ko lahko po službi skočiš na morje ali pa se zapelješ v gore in tam pričakaš sončni zahod. Seveda pogrešava potovanja, ampak verjameva, da bo spet prišel čas za to.
Hvala leto 2020!
Ob koncu leta 2020 naju prežema hvaležnost. Hvaležnost, da sva svoje velike sanje po daljšem potovanju uresničila že lansko leto in naju tale korona ni ujela kje tam. Hvaležnost za izobrazbo (in verjetno tudi iznajdljivost), ki nama omogoča dobro službo. Hvaležnost za zdravje naju in najinih domačih. Pomembno se nama zdi zavedanje, da kljub temu, da se okoli nas dogajajo čudne stvari, nama pravzaprav ni hudega. Imava dom, hrano, elektriko in internet, drug drugega.
dr. Katarina
Rok pravi, da sta bili leti 2019 in 2020 praktičen primer poročne zaobljube “v dobrem in v slabem”. Leto 2019 je bilo nekako tisto dobro leto, ko sva bila ves čas skupaj, ves čas na potovanju in nama je bilo večino časa luštno. Leto 2020 pa je bilo primer slabega, ko sva bila prav tako ves čas skupaj doma in ko sva šla skupaj skozi bolečino izgube, utesnjenosti in nemoči. Ampak iz tega prihajava močnejša. Kot posameznika in par. Hvala leto 2020 za vse priložnosti, za vse izlete. Veseliva se, kaj nama bo prineslo leto 2021.
Te zanima, koliko sva potovala v letu 2019. Ti povem, da veliko 😀
