Pohod po Kraškem robu – od Socerba do Sočerge

4,5K

Tisti, ki naju poznate, veste, da nama je pohodništvo zelo blizu. Pa seveda tudi plezanje in gorništvo in potovanja … ampak, pustimo ostale. Te dni, ko se sicer lahko prosto gibamo, a le znotraj svoje države, se pogosto sprašujeva: Kam na izlet? Izleti po Sloveniji so trenutno najbolj aktualni, pa sva se odločila, da združiva dvoje: izlet in treking po Sloveniji. In tako je padla ideja, greva na pohod po Kraškem robu.

Začnimo z definicijo, kaj je Kraški rob. Kraški rob je tisti del Slovenije, kjer se kraška pokrajina prevesi v Istro in ga vidimo kot pečine oz. skalnate stene. Vsi gotovo poznate Črni Kal, kajne? No, točno tam nad vasico Črni Kal je Kraški rob: visoka apnenčasta skala. Te skale pa se vijejo tekom celotne širine Slovenije na tistem koncu: od Trsta pa do hrvaške meje blizu Sočerge. Tam Slovenija ni več tako zelo široka, zato sva se odločila, da bo najin pohod po Kraškem robu tudi pohod od italijanske do hrvaške meje. Približno 6h lahkotne hoje (dejansko je hoje malo več) od ene meje do druge, vmes pa sami lepi razgledi na Kras, Jadransko morje in seveda na Kraški rob – pečine pod nama.

Kako je nastal Kraški rob?

Mene vedno zanima “kako pa to deluje, kako je pa to nastalo”. Nič drugače ni bilo v primeru Kraškega roba. Torej, kako je nastal Kraški rob? Ta del Slovenije se je dvignil izpod morja, ko je afriška tektonska plošča začela pritiskati pod evrazijsko. Dvignilo se je večje območje, ki je bilo sestavljeno deloma iz fliša, deloma pa iz apnenca. Fliš je manj odporen na vremenske pojave in se je hitreje spral, odstranil, apnenec pa je ostal. In tako je nastal Kraški Rob. Spodaj je Istra s flišno podlago, zgoraj pa je Kras z apnenčasto strukturo.

Pohod po Kraškem robu

Najina osnovna ideja je bila, da greva peš od gradu Socerb do mejnega prehoda Sočerga, torej od italijanske meje do hrvaške meje, kar je 23km. Navigacija je izračunala približno 6h hoje po dokaj ravni podlagi. To ne bi smelo biti prehudo in bi morala prehoditi brez težav. Spet sva en dan malo prej zaključila s službo, se odpeljala na Primorsko in začela hoditi.

1. del: Grad Socerb – Črnokalski grad

Avto sva parkirala pri gradu Socerb, si na hitro pogledala (zaprt) grad ter razgled na Trst spodaj in Koper nekoliko bolj v daljavi, potem pa se podala na pot. Ta prvi del poti je zelo dobro označen, smerokazi so na vsakih nekaj metrov, prav tako markacije, zato ni težko slediti. Za vsak slučaj pa sva imela tudi navigacijo Maps.me. Pot tukaj naju je vodila deloma ob pašnikih, prečkala sva nekaj cest, večinoma pa pod borovci. Mmmmm, kako borovci dišijo. To je tisti slavni “primorski” vonj oz. vonj po morju.

Ta del poti gre nekoliko bolj v notranjosti in tu pečin Kraškega roba še ni videti. Od gradu Socerb pa do ruševin črnokalskega gradu sva hodila 1,5h.

2. del: Črnokalski grad – vas Podpeč – najlepši del

To je definitivno najlepši del poti. Če ne želite prehoditi celotne poti, radi pa bi videli lepote Kraškega roba, prehodite ta del poti.

Pri črnokalskem gradu sva naredila krajšo pavzo, da sva si pogledala ruševine gradu, še več lepih razgledov na morje in pečine Kraškega roba, Rok pa je potočil kakšno solzico ob pogledu na vse plezalce v plezališču spodaj – midva pa brez opreme! 🙂

Od črnokalskega gradu gre pot po Kraškem robu – dobesedno PO robu. Hodila sva tik nad pečinami, pod nama je vozil vlak, dišalo je po travah in rožah in ves čas sva imela FENOMENALEN razgled. Ta del poti sva prehodila precej počasi, ker sva se ves čas ustavljala. Preprosto tako lepo je bilo, da sva se morala 🙂

Po robu sva hodila, dokler se je dalo. Ko sva prišla do razcepa, kjer je šla pot do Praproč, Hrastovelj (in ostalih vasic) v levo, sva midva zavila desno proti jami Ladrica. Na hitro sva si pogledala še jamo – vanjo nisva upala, ker je bila polna netopirjev, pa delovala je kot kakšen medvedji brlog, potem pa sva se spustila dol s Kraškega roba. Pri tem spustu je nekaj jeklenic, ampak nič nevarnega.

Preostanek poti do vasi Podpeč sva prehodila pod Kraškim robom in pečine tokrat opazovala od spodaj. Prav tako čudovit pogled.  Za ta del poti sva potrebovala približno 2h. Tudi ta del poti je zelo lepo označen, pomaga pa navigacija Maps.me.

3. del: Podpeč – Zazid – Veli Badin pri Sočergi

Nad Podpečjo so ruševine obrambnega stolpa, kjer bi se lahko spet vzpela na vrh Kraškega roba, a sva se odločila, da “usekava” bližnjico in sva pot nadaljevala spodaj proti kraju Zazid. Hodila sva preko travnikov, gledala gor pečine dokler nisva prišla do vasi Zazid, kjer se kraški rob spet stakne s cesto.

Zazid je taka majhna prikupna vasica, kjer imajo nasproti cerkve pipo s pitno vodo. To pride še kako prav po dolgi hoji pod vročim primorskim soncem. Od Podpeči do Zazida je po tej “bližnjici” približno 1h hoje, potem pa še približno 2h po Kraškem robu do hrvaške meje. V Zazidu je tabla z oznakami, tako da se ne da zgubiti 🙂 Če boste uporabili navigacijo Maps.me morate na poti od Zazida do končne točke, Veli Badin, dodati še vmesno točko s koordinatami 45.458676, 13.940804. Le tako vas bo peljala pravilno.

Čisto na koncu, tik pred mejo se nahaja še ena izredno lepa naravna znamenitost: Spodmoli Veli Badin. Tu se je Kraški rob usločil navznoter. Namesto da bi imeli vertikalno pečino, imamo pravzaprav neke vrste jame pod pečino. Čudovita stvar, posebno ob sončnem zahodu. V bližini je še manjši naravni most, ki si ga je tudi vredno ogledati.

Nasveti in opozorila za pohod po Kraškem robu

• Opisana pohodniška pot po Kraškem robu je enosmerna, javnega prevoza pa ni, zato si vnaprej uredite prevoz ali pa si pustite en avto nekje v Sočergi.
• Treking po Kraškem robu gre večinoma po ravnem. Če boste šli po isti poti kot midva, se boste enkrat spustili iz Kraškega roba dol, potem pa sledi še en dokaj enostaven vzpon. Gre bolj za vzdržljivost, saj je pot kar dolga.
• Pot je večino časa zelo dobro označena. Nama je na trenutke pomagala tudi aplikacija Maps.me, ki ima vrisane pohodniške poti.
• To je Primorska in tu je lahko zelo vroče, zato poskrbite za dovolj vode in zaščito pred soncem. Pot sicer pelje skozi dve vasici (Podpeč in Zazid), ampak to sta res majhni vasici, tako da ne računajte na trgovine na poti.
• Pazite se klopov! Midva sva jih kar nekaj prinesla s seboj domov. Menda so na tem področju tudi medvedi, a jih nisva srečala. Na Kraškem robu živijo tudi kače. Rok je videl eno, jaz nobene, tako da ni potrebe po strahu, previdnost pa je vseeno na mestu.
• Če imate več časa, lahko naredite “detour”, obvoz iz Podpeči do vasi Hrastovlje, kjer stoji znana cerkev sv. Trojice s poslikavo Mrtvaški ples. Ali pa si jo poglejte, ko se boste peljali nazaj proti izhodišču.
• Treking lahko razdelite tudi na dva dni. V vasi Zazid je hostel (Hostel Xaxid – starinski zapis za vas Zazid)
• Pohod po Kraškem robu je bil nekoliko daljši kot sva računala. Same hoje je bilo približno 6,5h, potem pa je treba prišteti še čas za počitke, zato priporočava, da si vzamete cel dan časa.
• Uživajte. Pohodniška pot po Kraškem robu je čudovita.

Za konec pa še fotogalerija, ker imava čisto preveč lepih fotografij in bi bilo škoda, če jih ne bi pokazala: