Solčavsko: Logarska dolina, Matkov kot in Robanov kot – ideja za aktiven izlet po Sloveniji

4,3K

Solčavsko je skupno ime za tri ledeniške doline na severni strani (oz. SV) Kamniško-Savinjskih Alp. Te doline so: Logarska dolina, ki je tudi najbolj poznana, Robanov kot in Matkov kot. Pod Solčavsko spada še kraj Solčava ter Solčavska panoramska cesta, ki se nahaja na pobočju Karavank, z nje pa se odpira čudovit razgled na vse tri prej omenjene doline ter okoliške gore.

Najini izleti po Sloveniji so večinoma enodnevni izleti, za Logarsko dolino oz. za Solčavsko pa sva si vzela cel vikend. Bilo je super, ampak tudi tokrat so nama še ostale stvari za prihodnjič ?  Očitno je to kar stalnica – vedno nekaj ostane za naslednji obisk. Čar Logarske doline oz. celotnega Solčavskega je prekrasna narava: gozdovi, slapovi, pašniki in (pogledi na) gore. Celotno Solčavsko ponuja številne možnosti za aktivnosti v naravi: pohodništvo, konkretne vzpone na visoke gore ali pa lažje sprehode, kolesarjenje, prazgodovinske najdbe, čudovite razglede ter okusno hrano. Res, top izlet po Sloveniji.

Izlet na Solčavsko (Logarska dolina, Potočka zijalka in okolica)

Najin izlet na Solčavsko je bil sestavljen iz dveh delov: kolesarjenje prvi dan in pohodništvo drugi dan. Vreme je bilo včasih lepše, včasih slabše; od čudovitega sončnega dne pa do izredno močnih nalivov, ampak se nisva dala in sva vsak trenutek res maksimalno uživala. Logarsko dolino in Matkov kot sva prekolesarila, tako kot tudi Solčavsko panoramsko cesto. Robanov kot pa sva prehodila. Poleg tega pa sva se vzpela še do jame Potočka zijalka in na Olševo. Sedaj pa si poglejmo najin vikend izlet na Solčavsko.

Center Rinka

V kraju Solčava je center Rinka, kjer se je najin izlet pravzaprav začel. Gre za skupek turističnega informacijskega centra, kavarne, prodajalne lokalnih izdelkov, majhnega muzeja, izposojevalnice opreme … Če se odpravljate na izlet v Logarsko dolino ali na Solčavsko, je to gotovo vaša prva postojanka. Vzemite zemljevid, sposodite si električna kolesa (midva sva jih vzela!), privoščite si kepico odličnega sladoleda ali pa skodelico čaja, če vas je nazeblo tako kot naju po kolesarjenju v dežju 😉

Logarska dolina

Logarska dolina je najbolj poznan del Solčavskega. Gre za izrazito ledeniško dolino s širokim ravnim dnom, na njenem koncu pa se strmo dvignejo Kamniške Alpe. Logarska dolina je res čudovita in vredna vse hvale, ki ste jo verjetno že slišali. Takoj ob vstopu v Logarsko dolino nas pričaka travnik z lipo, kot kulisa pa so zadaj mogočne Kamniške Alpe. Ta pogled je bil ujet tudi v objektiv za reklamo “Slovenija, moja dežela” že pred leti, a še vedno navdušuje. V Logarsko dolino vodi cesta, ki je za kolesarje in pešce brezplačna, motorna vozila pa plačajo “cestnino”, to je neke vrste okoljska taksa oz. vstopnina v Logarsko dolino.

Cesta se vije 7km vzdolž Logarske doline. Na njenem skrajnem koncu se da parkirati avto/kolo, potem pa je še slabih 10 minut peš hoje do slapu Rinka. Slap Rinka je skupaj visok 105m, opazovalec pa lahko vidi le spodnji, zadnji padec slapu, ki je nekoliko nižji. V bližini slapu je opazovalnica, imenovana Orlovo gnezdo, od koder se odpira super razgled na slap. Nisi sicer na višini izhodišča slapu, si pa malo više, kjer slap manj prši in te ne zmoči.

Poleg slapu Rinka je v Logarski dolini še okoli 20 slapov (najbolj poznan je slap Palenk) ter ogromno možnosti za pohodništvo. Bolj znana je koča na Okrešlju ter koča na Klemenči jami, za raziskovalce in ljubitelje manj poznanih poti, pa je možnosti neskončno.

Matkov kot

Sosednja dolina proti severu je Matkov kot. Ožja dolina, po kateri cesta pelje le do približno sredine, potem pa se usmeri proti gorskim kmetijam nad dolino. Znamenitosti Matkovega kota je Matkov škaf. To je ena ogromna “zaplata” snega, v katero pada voda tekom taljenja snega višje v hribih. Ta voda v snežno zaplato naredi dolgo vertikalno jamo – škaf. Letos je bilo snega zelo malo in je že osnovna zaplata snega majhna, posledično je bila tudi luknja v njej (škaf) zelo majhna, poleg tega pa se je veliko snega že stalilo. Upajmo, da bo naslednje leto več snega in bova tole lahko videla v pravi veličini.

PS: ja, eno leto kasneje je bilo snega veliko več in Matkov škaf je bil fenomenalen. Poglej si ga tule.

Robanov kot

Robanov kot je sosednja dolina od Logarske doline in sicer proti jugu. Celotna dolina je zaprta za ves promet (tudi za kolesa), zato je edini način, da jo vidite, peš. Pot je od parkirišča pa do planine Robanov kot dolga 3km in zanjo potrebujete približno 45 minut lahke hoje. Narava tu je veličastna. Spet sva bila obkrožena z gorami, dolina pa je bila čudovite zelene barve. Ob poti sva videla tudi številne starinske, tipične solčavske hiše, kašče, planšarije. Značilnost so lesena kritina, lesen opaž in lesen balkon ter raznorazni okrasni detajli v lesu. Res prelepo! Enostaven sprehod in toliko lepot okoli. Naju je rahlo spominjalo na Tamar, le z manj ljudmi 🙂

Solčavska panoramska cesta

Od Pavličevega sedla nad Matkovim kotom (meja z Avstrijo) pa do Solčave se po pobočju Karavank vije Solčavska panoramska cesta. Gre za sicer ozko, ovinkasto cesto, ki pa je večinoma že asfaltirana, še nekaj odsekov pa je makadamskih. Namenjena je povezovanju visokogorskih kmetij v tem delu ter obiskovalcem, predvsem kolesarjem, da se nagledajo lepot Solčavskega.

Kot sem že omenila, sva si midva v centru Rinka izposodila električni kolesi in naredila en velik krog. Iz Solčave sva se odpeljala najprej v Logarsko dolino, potem pa preko Matkovega kota do Solčavske panoramske ceste in potem nazaj v Solčavo. Približno 44km in kar 600m višinske razlike. Priznam, nisva ravno kolesarja, zato sem bila zelo vesela, da sva imela električna kolesa, ki so pomagala poganjati, midva pa sva lahko toliko bolj uživala v razgledih. In ti so res fenomenalni. Gore na eni strani, gore na drugi strani, spodaj doline, vmes pa posamezne kmetije in cerkvice.

Na poti je tudi izvir mineralne oz. železne vode. Voda, ki tam prihaja na površje je res polna železa, kar se vidi že po barvi kamenja v okolici izvira ter seveda po okusu, ki je … železen oz. precej kisel.

Potočka zijalka in Olševa

Potočka zijalka (ali tudi Potočka zijavka) je naravna jama pod grebenom Olševe, v kateri so že leta 1929 odkrili človeške in živalske ostanke iz časa paleolitika. Med pomembnejšimi najdbami so razne igle in piščal, narejene iz kosti. Ugiba se, ali je bila Potočka zijalka svetišče ali pa lovska postojanka za takratne prebivalce tega področja. V muzeju v centru Rinka so naju opozorili še na eno posebnost te jame. 21. decembra, to je na zimski solsticij, se ob 12h v črto poravna sonce, vrh gore Brana (ki se jo vidi iz jame) in pa vodna gladina v naravnem lijaku (zbiralniku) v jami.

Od kmetije Rogar, kjer je tudi parkirišče je do Potočke zijalke približno 1h hoje. Jama je velika in prostorna in jo lahko obišče prav vsak. Če pa slučajno najdete še kakšno kost ali druge ostanke iz prazgodovinskih časov, pa le obvestite pristojne in nikar stvari ne pospravite v žep.

Če želite še malo hoditi, je od Potočke zijalke še približno 1h hoje do vrha Olševe. Celoten greben teh gora na Solčavskem se imenuje Olševa, njen najvišji vrh pa ima ime Govca in je visok 1929m. Midva in dva prijatelja smo naredili krožno pot. Od Potočke zijalke smo šli najprej na vrh, na Govco, potem pa po grebenu še na sosednji vrh, Obel kamen (1911m) in avstrijski vrh Ouschewa (Avstrijska Olševa) z višino 1883m. Od tam pa smo se vrnili do Potočke zijalke in nazaj do izhodišča pri kmetiji Rogar. Zelo lepa tura, nič preveč naporna, razgledi pa itak čudoviti.

Raduha

V smeri od Robanovega kota proti Lučam, se ponosno dviguje še ena gora: Raduha, 2062m. Velja za enega lažje osvojljivih dvatisočakov, hkrati pa njena severna stena lahko predstavlja kar velik izziv in naporno ferato za vzpon. Midva sva bila na Raduhi nedolgo nazaj (preberi tukaj), zato sva jo tokrat gledala le od daleč 🙂 Če pa boste v bližini in boste imeli dovolj časa, pa se le vzpnite nanjo.

Kje jesti v Logarski dolini oz. na Solčavskem

Navadno piševa le o aktivnostih v naravi ali ogledih, tokrat pa bom namenila še par besed hrani. Skorajda vsaka izmed številnih visokogorskih kmetij na Solčavskem prodaja svoje izdelke. Navadno so to mlečni izdelki iz kravjega ali kozjega mleka ter mesni izdelki. Ena bolj znanih kmetij je kmetija Matk nad Matkovim kotom, kjer sva midva poskusila jogurt iz kozjega mleka. Planšarije prav tako ponujajo različne domače jedi (kislo mleko, štruklje, narezek …). Ustavila sva se pri Planšariji Robanov kot in Logarski kot. V okrepčevalnici Zadružnik je Rok poskusil zanimive mesne žlinkrofe, ki so tipična solčavska jed, izredno okusen sladoled pa se dobi v centru Rinka. Vam povem, da se zelo prileže po kolesarjenju ali hribolazenju 🙂

Za zaključek še enkrat napišem, da je Logarska dolina oz. kar celo Solčavsko raj za pohodnike in kolesarje … pravzaprav za vse, ki imajo radi naravo in aktivne počitnice. Čeprav je Logarska dolina kar precej odročna (le dobrih 60km iz Ljubljane pa debelo uro in pol vožnje), je nikar ne spreglejte. Čudoviti kraji so tole!