Kočevsko – izlet v naravo in zgodovino

4,7K

Že nekaj let aktivno raziskujeva Slovenijo. Letos, ko pa so meje še vedno marsikje zaprte, pa so izleti po Sloveniji postali kar najina potovanja. Izlet na Kočevsko sva planirala že nekaj let nazaj, pa je takrat padel v vodo, letos pa sva ga končno realizirala. Ampak ne samo enega! Kočevsko je tako zanimivo, da sva bila v zadnjem mesecu tam že 3x, pa še bi lahko šla.

Prvič sva naredila enodnevni izlet v Kočevje, zraven pa dodala še ogled Ribnice. Hitro sva ugotovila, da je na Kočevskem čisto preveč stvari za videti in početi, zato sva si splanirala še drugi izlet, tokrat orientiran zgolj v pohodništvo in naravo (prehodila sva Roško pešpot). Pa tudi to še ni bilo dovolj in sva šla v Kočevje še tretjič na ogled bunkerja in Kočevske Reke. Recimo, da sva sedaj zadovoljna, čeprav je še nekaj stvari, ki so nama ostale za naslednjič.

Turizem v Kočevju se prav lepo razvija. Promovirajo naravo in aktivnosti v naravi ter zgodovino, ki jo je Kočevje res polno. Če imate možnost, si privoščite vsaj vikend izlet v Kočevje, lahko pa ostanete tudi dlje ?  Po vseh najinih obiskih Kočevja sva za vas pripravila seznam top aktivnosti in ogledov na Kočevskem. Veliko informacij dobite tudi na TIC Kočevje oz. na spletni strani Kočevsko.

Izlet na Kočevsko – top znamenitosti in aktivnosti

Znamenitosti Kočevja in okolice sva razdelila na naravne znamenitosti in aktivnosti v naravi ter zgodovinske ostanke in pomnike. Narava na Kočevskem je naravnost fascinantna, zgodovina pa temačna in skrivnostna.

1.) Kočevsko – naravne znamenitosti

Kočevje večinoma vsi povezujemo z gostimi gozdovi in medvedi. In to deloma tudi drži. Gozdovi so obširni in polni živali, to lahko potrdiva tudi midva. Poleg tega pa so na Kočevskem še zanimiva jezera in jame, pa še kaj bi se našlo.

a) Kočevsko jezero ali Rudniško jezero

Če začnemo kar v Kočevju. Na obrobju mesta Kočevje se nahaja Rudniško jezero ali Kočevsko jezero. Nastalo je po tem, ko so leta 1978 na tistem mestu prenehali kopati rjavi premog. Potok, ki je že prej zalival rudnik, ampak so vodo uspešno črpali ven, je postopoma zapolnil kotanjo in jo spremenil v jezero. Danes je Rudniško oz. Kočevsko jezero en super kraj za sproščanje in rekreacijo. Poleti je možno čolnarjenje, supanje, plavanje, ali pa samo posedanje na bregu. Midva sva bila tam ravno v času sončnega zahoda in potrdiva lahko, da je kraj čudovit.

b) Roška pešpot

Kočevski Rog je obširno gozdnato območje vzhodno od Kočevja. Skozi Kočevski Rog je speljana Roška pešpot, ki je dolga 64km in naredi en velik krog od Kočevja, preko Velikega Roga (najvišje vzpetine v okolici, 1099m) nazaj v Kočevje. Midva sva prehodila le njen srednji del, o katerem lahko preberete tule: Roška pešpot – po sledeh medvedove šape. Če si želite le krajši pohod, predlagava vožnjo do Žage Rog, od tam pa se lahko vzpnete na Veliki Rog (dobre pol ure hoje), ali pa greste od Žage do vasi Rajhenav (približno 2h).

c) Željnske jame

Željnske jame se nahajajo vzhodno od Kočevja, v bližini vasi Željne. Gre za sistem večih prostornih jam. Strop jam je dokaj tanek (le med 2 in 5m) in je na številnih mestih “preluknjan”. S podori so nastala naravna okna, ki delajo jame svetle in zračne. Zato ni bojazni za utesnjenost.

Jame imajo nekaj malega kapnikov, nekaj fosilov, predvsem pa gre za zelo zanimiv, samostojen in popolnoma neturističen ogled kraškega podzemlja. Od parkirišča je približno 10 minut hoje do vhoda v jame, potem pa je čas ogleda odvisen od vas, kako dolgo se boste zadržali notri. Priporočava dobro obutev, toplo obleko in čelno svetilko.

d) Reško jezero

V bližini Kočevske Reke, to je kraj dobrih 17km zahodno od Kočevja, se nahaja Reško jezero. Gre za umetno narejeno jezero, saj so Reški potok zajezili z betonskim jezom in nastalo je dolgo in ozko jezero – Reško jezero. Danes je to pomemben naravni habitat za številne ptice in ribe.

Med njimi izstopa orel belorepec, ki gnezdi v okoliških drevesih. Z nekaj potrpežljivosti in sreče se ga da videti tudi ob Reškem jezeru. V bližini Reškega jezera je speljana tudi Orlova pot, krajša učna sprehajalna pot, kjer je veliko informacij o orlu belorepcu.

e) Živali: medved, ris, volk, srnjad, orel …

Kočevsko je domovanje številnih gozdnih živali in kot tako seveda močen magnet za naju, velika ljubitelja živali. Sprehod po kočevskem gozdu ali pa vožnja po teh krajih ob mraku oz. zori sta skoraj zagotovilo, da boste videli vsaj kakšno žival. Na medveda, volka ali risa ni ravno za računati, saj so precej boječe živali in se ljudem umaknejo, srnjadi pa je res veliko in po najinih izkušnjah je ni težko videti. Tod okoli je tudi veliko zanimivih ptic – največja posebnost je že prej omenjeni orel belorepec, potem pa so tu še kanje, čaplje in številni drugi. Za ljubitelje živali so gozdovi okoli Kočevja idealni!

2.) Kočevsko – zgodovinske znamenitosti

Kočevje je polno zgodovine. Tu se je vedno nekaj dogajalo. Največji pečat je na Kočevju pustila polpretekla zgodovina, to je obdobje od 2. svetovne vojne dalje. Čudne, skrivne in grde stvari so se dogajale v gozdovih okoli Kočevja. Čisto vsega, kar se je dogajalo po 2. svetovni vojni na Kočevskem, ne bomo nikoli izvedeli. Arhivi so se “izgubili”, ljudje, ki so pri tem sodelovali pa so vedno starejši in spomini z njimi odhajajo v grobove. Povzeti bom poskušala znana dejstva, ki so pomembna za poznavanja Kočevja oz. vas morda prepričajo za obisk.

a) Grad Kostel

Začnimo z nekoliko lažjo temo 🙂 Grad Kostel se nahaja približno pol ure vožnje (23km) od Kočevja proti hrvaški meji. Grad stoji na vzpetini nad reko Kolpo in je bil od vedno pomembna trdnjava oz. obramba pred vdori Turkov. Grad Kostel so verjetno postavili Ortenbužani ali pa še kdo pred njimi – najverjetneje v 13. stoletju. Kasneje je grad prešel v last Celjskih grofov, ki so ga dozidali in razširili v njegovo najbolj mogočno obliko. Po izumrtju Celjskih grofov so grad prevzeli Habsburžani. V enem izmed uporov proti Francozom v 19. stoletju (čas Ilirskih provinc, 1809), so Francozi grad porušili in po tem, ga niso nikoli več popolnoma obnovili. Med 2. svetovno vojno so Partizani delno obnovljeni grad požgali in s tem dokončno zapečatili njegovo usodo. V zadnjih 20 letih so potekala obnovitvena dela in od leta 2018 je grad spet odprt za obiskovalce.

Grad Kostel stoji na strmi vzpetini nad dolino reke Kolpe in je definitivno vreden obiska. Čudoviti razgledi na okolico in lepo obnovljeno grajsko poslopje kar vabita.

b) Grad Fridrihštajn

V neposredni bližini Kočevja se nahaja še en grad oz. nekaj grajskih ruševin: grad Fridrihštajn. Tudi ta je bil v lasti Celjskih grofov in je z njimi prav zanimivo povezan. Namreč, grad Fridrihštajn je dal zgraditi Friderik II. za svojo ljubico, Veroniko Deseniško. Vsi verjetno veste, da je bila ta ljubezen nesojena in Friderikov oče, Herman II. je dal Veroniko ubiti, grad Fridrihšrajn pa porušiti. Kasneje je Friderik II grad obnovil, vendar pa so Celjski grofje kmalu propadli in grad je menjal lastnike, na koncu pa je bil zapuščen in je propadel. Obnovitvena dela že potekajo, vendar pa zaenkrat razen nekaj zidov ni kaj dosti za videti.

c) Kočevarji – Nemško prebivalstvo na Kočevskem in njihovi ostanki

Na tem (širšem) področju so od leta 1330 pa do začetka 2. svetovne vojne živeli Nemci, ki so jih imenovali Kočevarji. Sem so nemške kmete naselili grofje Ortenbužani, ker je bilo Kočevsko takrat dokaj prazno področje in bi jim malo kmetovanja čisto koristilo. Ko je leta 1941 ta del Slovenije zasedla Italija, je takratna Nemčija svoje ljudi, Kočevarje, preselila v nemški del Slovenije – v okolico Brežic in Krškega. Tam so iz obstoječih vasi Slovence izselili v Nemčijo, v njihove hiše pa naselili Kočevarje (več o usodi preseljenih Slovencev piše v objavi Izlet v Posavje). Po vojni se Kočevarji načeloma niso več vrnili v svoje prvotne domove in njihove nemške vasi so počasi propadle ali pa so jih naselili Slovenci. Danes na prisotnost Kočevarjev spominjajo samo še imena vasi, npr. Rajhenav in kakšna ruševina – v vasi Rajhenav so se ohranile stopnice nekdanje šole.

d) Baza 20

Sedaj pa pridemo v obdobje med 2. svetovno vojno. Kočevje in okolica so bili pod italijansko okupacijo in v gozdovih vzhodnega dela Kočevskega Roga si je centralni komite komunistične partije Slovenije uredil svoje zatočišče oz. bazo. Baza 20 se nahaja kar debelo uro vožnje (30km) po makadamski cesti skozi Kočevski Rog. Dejansko to spada že pod občino Dolenjske Toplice in je bliže Novemu mestu kot Kočevju.

Baza 20 je bila torej sedež in bivališče političnega vodstva NOB med aprilom 1943 in decembrom 1944. Bazo 20 so postavili v tako gost gozd in v tako odročne kraje, da ni bila nikoli odkrita. Znotraj kompleksa so postopoma zgradili kar 26 barak in vsaka je imela svoj namen. Imeli so seveda pisarne za vse možne komisije, svete in društva, ki so bila takrat aktivna. Danes so na ogled številne barake v Bazi 20 (npr. baraka propagndistov, kuhinja, spalnice …), nekoliko naprej od Baze 20 je še partizanska bolnica Jelendol, ki je tudi zanimiva za videti. Predvsem je zanimivo oz. kar malo strašljivo, v kakšnih pogojih so delovali. Ne bi si želela, da bi se morala tam zdraviti.

Več o Bazi 20 si lahko preberete na spletni strani Dolenjskega muzeja.

e) Grobišča povojnih pobojev v Kočevskem Rogu

Tole je verjetno najbolj črn del zgodovine Kočevskega in najtežji za opis in predstavitev. V vrtačah Kočevskega Roga je končalo okoli 35.000 žrtev povojnih pobojev (verjetno še več). Vsi so prišli tja brez sodbe, brez možnosti zagovora, brez obtožnice. Samo odpeljani do roba jame in ustreljeni.

Ozadje povojnih pobojev je sledeče: zmagovalci vojne na našem področju, to so partizani, so ustanovili novo vlado Jugoslavije in odločili so se odstraniti nasprotnike in “očistiti” slovenski narod. Tako so aretirali in likvidirali številne domobrance in ljudi za katere so smatrali, da so sodelovali z Nemci ali Italijani, med njimi številne nedolžne. Vojna je bila grozovita, a žal se v Sloveniji grozote niso zaključile s koncem vojne, pač pa so se nadaljevale še naprej. Za razumevanje, kaj se je dogajalo v Kočevskem Rogu v času povojnih pobojev, si lahko preberete mnogo besedil, med drugim pričevanje preživelega, ali pa morda tole delo.

Jama pod Krenom in Jama pod macesnovo gorico

V Kočevskem Rogu je veliko množičnih grobišč v jamah in breznih. Najbolj poznani sta Jama pod Krenom in Jama pod macesnovo gorico. Poleg jame pod Krenom so uredili kapelo s čudovitim mozaikom p. Marka Ivana Rupnika in tu so bile do sedaj vse spominske slovesnosti. Pa vendar se je izkazalo, da so bila v to jamo odvržena trupla večinoma Hrvatov in Srbov in občutno manj Slovencev. Jama pod macesnovo gorico je bila odkrita nekoliko kasneje, a so izkopavanja pokazala, da je bila to glavna in največja jama za umorjene Slovence – večinoma tiste, ki so bili prej zaprti v Šentvidu nad Ljubljano. Jam je po Kočevskem Rogu še veliko. Kar nekaj je že odkritih, veliko pa jih verjetno še danes prekriva gozd.

S tem, ko sva vedela, kaj se je dogajalo tukaj v Kočevskem Rogu, je bilo kar strašljivo hoditi po tistih gozdovih. Še glasno govorjenje se je zdelo neprimerno. Tako lep, spokojen gozd. Vse zeleno, ptički so prepevali, pa vendar se tu skrivajo take grozote. Toliko nedolžnih ljudi je tukaj izgubilo življenje. Koliko družin je zato trpelo. Otroci so ostali brez očetov, žene brez možev, matere brez svojih sinov. Kljub čudoviti naravi je občutek nelagodja prisoten. Pa vendar se nama zdi pomembno, da vemo, kaj se je v Sloveniji dogajalo in da si pred grozotami ne zatiskamo oči.

f) Bunker Škrilj in Kočevska Reka

Kočevska Reka se nahaja približno 16km vzhodno od Kočevja in je še eno zanimivo in zgodovinsko zaznamovano območje. V času hladne vojne in po sporu med Titom in Stalinom je vsaka jugoslovanska republika dobila navodilo, da mora zgraditi bunker za politično elito, kjer bi lahko v primeru jedrskega napada preživeli 3 mesece pod zemljo. V Sloveniji so za lokacijo izbrali širšo okolico Kočevske Reke.

Nekatere vasi so popolnoma izpraznili, prebivalce izselili, druge pa so samo strogo zastražili in vstop ter izstop omogočili le domačinom in redkim ljudem z dovolilnico. Država je res dobro poskrbela za prebivalce v okolici najbolj varovane skrivnosti Slovenije v zameno za molk. Bili so priviligirani, dobili so dobrine, ki se jih v Jugoslaviji sicer ni dobilo, imeli so oskrbo, ki je drugi kraji v Jugoslaviji niso imeli. Zato ni čudno, če vam bo kdo iz teh krajev rekel, da mu je bilo v Jugoslaviji lepše kot sedaj.

Po drugi strani pa so na tem območju porušili praktično vse cerkve, kapele in pokopališča, ne glede na njihovo zgodovinsko, kulturno in umetniško vrednost. Vstop v zaprto območje je bil prepovedan za vse, razen redke izjeme. Tudi jugoslovanskim generalom ni bilo dovoljeno vstopati. Še inženirji, ki so morali na tem območju (npr. v bunkerju) kaj popraviti, so na oči dobili prevezo, potem so jih nekaj zapeljali nekajkrat v krogu, da so izgubili orientacijo, šele nato so šli do bunkerja. Tam so opravili svoje delo in po enakem postopku so odšli ven.

Danes na tiste čase spominjata dva ohranjena bunkerja. Največji bunker je pod vasjo Gotenica, a je še vedno v uporabi kot arhiv, manjši – radijski oz. telekomunikacijski bunker pa je v bližini vasi Škrilj in je odprt za obiskovalce.

Ali veš, da imamo v Sloveniji še več bunkerjev? Veliko se jih nahaja na nekdanji rapalski meji, ogledati pa se da Bunker Goli vrh v Poljanski dolini 😉 Preberi več o tem tule ⬇️

Bunker Škrilj – osnovne informacije

Bunker Škrilj je manjši izmed dveh bunkerjev v okolici, a ni več v stalni uporabi vojske in zato so ga odprli za obiskovalce. Grajen je bil v letu 1957 pod vodstvom inženirja Kodele ter politika Ivana Matija Mačka. Govorice krožijo, da je bil bunker zgrajen na “sporen” način. V smislu, da so ga gradili vojni ujetniki, da so materiali prišli tudi iz Golega otoka, kjer so politični zaporniki opravljali prisilno delo, da so števili delavci med gradnjo umrli … To so govorice, dokazov za to pa ni, saj so se celotni arhivi “izgubili”. Po besedah domačinov so arhive menda kurili kar 3 tedne.

Kaj je resnica in kaj so le govorice verjetno ne bomo nikoli izvedeli, dejstvo pa je, da imamo na Kočevskem kar dva precej velika bunkerja in enega je možno obiskati. Midva sva se ogleda izredno veselila in že takoj povem, da naju bunker Škrilj ni razočaral. Zanimivo, nadvse zanimivo doživetje, super vodič, ki res pozna zgodovino teh krajev, zato ogled priporočava vsakemu.

Sedaj pa nekaj informacij o samem bunkerju. Bunker Škrilj se nahaja približno 80m pod zemljo, ima okoli 500m hodnikov in 6 sob. Pripravljen je bil za podporo delovanja glavnega bunkerja v Gotenici – za primer jedrskega napada naj bi v njem politično vodstvo (okoli 30 ljudi) lahko preživelo približno 3 mesece. Bunker je bil narejen iz najboljših materialov, ki se jih sicer takrat v Jugoslaviji ni dalo dobiti, a za gradnjo bunkerja so “padli s kakšnega kamiona” – kot se je izrazil naš vodič ? Ne samo, da so materiali prvovrstni, tudi izdelava je bila vrhunska. Vse je tako natančno narejeno! Vsi vijaki imajo zarezo obrnjeno navzgor, električne žice so pritrjene na točno enakih razdaljah … Kaj več niti ne bom razlagala, ker to pač morate videti in doživeti sami.

Ogled bunkerja Škrilj

Bunker Škrilj je še danes na vojaškem območju, kamor vstop civilistom ni dovoljen. Zato se je za ogled bunkerja NUJNO treba najaviti. Kontakti so navedeni na spletni strani TIC Kočevska Reka. Fotografiranje na vojaškem območju je strogo prepovedano in ne poskušajte tega početi na skrivaj, saj boste imeli hude težave. Midva sva se vnaprej dogovorila in pridobila dovoljenje za nekaj fotografij, pa še to samo na določenih mestih, ki so nama jih striktno odmerili.

Načeloma je zbirališče pred TIC Kočevska Reka, od tam pa vas manjši avtobus zapelje do vhoda v bunker. Med vožnjo ste naprošeni, da si nadenete maske za oči, saj je bunker skrit pred javnostjo. Ogled traja približno 2h in je res izredno informativen. Vodič je živa enciklopedija in vam bo povedal vse, kar vas zanima v zvezi zgodovino bunkerja, oskrbnik, ki spremlja turo pa ve veliko o sami gradnji in delovanju bunkerja.

V gozdu nad bunkerjem živi medvedka, ki ima trenutno 3 mladičke. Pravijo, da ni preveč prijazne sorte, zato ste lahko pri dostopu do bunkerja kar glasni, da jo malo prestrašite 😉

V času koronavirusa smo se do vhoda peljali s svojimi avtomobili (ampak vam lokacije bunkerja vseeno ne smeva izdati!), poleg tega pa je bilo nošenje mask obvezno cel čas ogleda bunkerja.

Zaključek: izlet na Kočevsko se splača!

Za naju je Kočevsko trenutno top popotniška in pohodniška destinacija v Sloveniji. Ponuja tako čudovito neokrnjeno naravo, gozdove polne živali, številne sprehajalne in pohodniške poti, reko Kolpo za poletno ohladitev, po drugi strani pa je tako polno zgodovine in tako zanimivo. Z veseljem prideva še kdaj v Kočevje!