Na kaj pomislite ob besedi Provansa? To francosko pokrajino verjetno vsi poznamo po sivki, kajne? Kaj pa Azurna obala? Priznam, da nisem nikoli pomislila na lepo, modro morje. Azurna obala je zame pomenila prestiž mest Cannes, Nice in St. Tropeza. No, ampak Azurna obala je dobila svoje ime z razlogom. Morje je prekrasne turkizne barve, skoraj kot da smo na Karibih 😉 Vendar pa se poleg sivke v Provansi in modrega morja Azurne obale v teh krajih skriva še veliko prekrasnih kotičkov in znamenitosti, ki jih definitivno dodajte na svoj potovalni seznam. Znamenitosti Provanse so naštete najprej, potem pa je še nekaj znamenitosti Azurne obale.
1.) Znamenitosti Provanse
Uradno ime te francoske regije je Provence-Alpes-Côte d’Azur (v slovenščini: Provansa-Alpe-Azurna obala), ampak mi jo vsi poznamo kar kot Provanso. Zavzema širše območje JV dela Francije in meji na jugu na Sredozemsko morje, na vzhodu na Italijo, na severu in zahodu pa na sosednje francoske regije. Torej, kaj si pogledati v Provansi? Spodaj so naštete znamenitosti Provanse, ki vam jih res priporočava, ločeno (spodaj) pa sva opisala še znamenitosti Azurne obale.
Parc national des Calanques
Prav prijetno presenečenje so bili zalivi med krajema Cassis in Marseille. Calanque pomeni neke vrste fjord oz. dolg in ozek zaliv s plažo na koncu. V nacionalnem parku jih je res veliko, najbolj znan je verjetno Calanque Morgiou, midva pa sva si ogledala sosednjega, Calanque Sormiou. Vsem je skupno lepo turkizno morje in pa da so večinoma dostopni le peš. Od parkirišča se je treba spustiti za približno 150 višinskih metrov, kar nanese okoli 45 minut hoje. Verjetno ni potrebno poudariti, da je hoja nazaj gor tista, ki je naporna 🙂 Najin Calanque Sormiou je bil res čudovit. Lepa peščeno-kamenčkasta plaža in noro turkizna barva vode. Samo morje je bilo prijetno toplo, voda pa tako čista, da se je videlo do dna tudi že pri res velikih globinah. Da ne govorim o tem, da sem lahko gledala ribe brez maske.
Pont du Gard
Pont du Gard je največji in najbolje ohranjeni rimski akvadukt. V trenutnem stanju v višino meri kar 50m, v dolžino pa 275m. Nahaja se v bližini mesta Avignon in je izredno popularna turistična atrakcija v Provansi (čeprav če smo natančni, Pont du Gard ne spada v sosednjo regijo Oksitanijo, a le za nekaj kilometrov). Navadno so vrste za nakup vstopnice dolge, ljudi veliko, vstopnina pa ne ravno poceni. V času najinega obiska ni bilo ničesar od tega. Vstopnina je bila brezplačna, obiskovalcev pa praktično nič. Samo nekaj domačinov, ki so se kopali v reki Gardon spodaj ter nekaj tekačev na mostu.
Sam most oz. akvadukt pa … samo za občudovat. Kako so to Rimljani gradili. Kakšne ogromne kamne so sestavili v tako mogočno strukturo, ki stoji še danes, po 2000 letih. Vsi tisti oboki so čudoviti, fotogenični, ogledat pa se jih splača tako z nivoja mostu, kot tudi nižje, z nivoja reke, kjer dobiš še nekoliko drugačen pogled.
Avignon
Avignon je bilo nekoč papeško mesto in je bil ena redkih stvari, za katere sva vedela, da si jih želiva v Provansi ogledati. Mesto je relativno majhno, ampak stari center je res fascinanten. Že ko sva hodila od kampa (ki je na otoku na reki Roni), sva kar obstala, ko sva zagledala čisto pravo mestno obzidje pred nama. Obzidje Avignona je staro okoli 800 let in je zelo lepo ohranjeno oz. obnovljeno. Kot bi prišel pred srednjeveško mesto, obdano z zidom in opazovalnimi stolpi.
V notranjosti, za obzidjem pa se nahaja tisto, kar je tudi glavna znamenitost Avignona: Papeška palača (Palais des Papes). V 14. stoletju so imeli papeži v Rimu hude politične bitke in zato se je papež Klement V leta 1309 umaknil v izgnanstvo v mesto Avignon. Tam se je naselil v takratnem dominikanskem samostanu, ki so ga postopoma preuredili v današnjo obliko. Iz te papeške palače so potem papeži vladali, tam bivali in delali približno 70 let. Leta 1376 se je papeški sedež spet vrnil nazaj v Rim, vendar pa so vse do leta 1791 v Avignonu še bivali papeški namestniki.
Papeška palača v Avignonu velja za največjo gotsko palačo na svetu in ni čisto nič podobna Vatikanu. Vatikan je večinoma v italijanskem baročnem stilu, v Avignonu pa je bila takrat aktualna gotika. To se odraža v bolj »trdih« potezah in palača deluje skorajda kot utrdba. 3m debeli sivi zidovi, ozka in visoka okna, opazovalni stolp … Vse je utrjeno in varovani. Notranjost papeške palače v Avignonu je prazna, vidimo le posamezne ohranjene predmete, vendar pa prostori niso opremljeni. Stvar so sedaj rešili tako, da vsak obiskovalec dobi »video-guide«, tablični računalnik, ki ti pokaže, kakšna je bila posamezna soba v času papeškega bivanja tukaj. Prav tako pa ti izpiše tudi številne zanimive informacije. Ogled papeške palače res toplo priporočava. Nama je bil izredno všeč. O aktualnih cenah in odpiralnih časih, pa poglejte na njihovo spletno stran.
Poleg palače je še katedrala Cathedrale Notre Dame des Doms, ki ima na kupoli 4,5 ton težak zlat kip Marije – viden praktično od povsod v mestu. Znamenitost Avignona je tudi Avignonski most (Pont St-Bénézet) – ohranjena ga je le še polovica in za ogled mostu zaračunavajo vstopnino. Nama most ni bil nič tako zelo posebnega, da bi vam priporočila plačilo te vstopnine. Definitivno pa se splača iti do parka Rocher des Doms, od koder se odpre lep razgled na gore, vključno z Mt. Ventoux-om.
Mt. Ventoux, 1912m
Mt. Ventoux je najvišja gora v tem sicer bolj gričevnatem delu Provanse in se imenuje tudi Velikan Provanse. Znana je predvsem po dirki Tour de France. Namreč kolesarji so se morali na to goro vzpeti na eni izmed etap in na poti narediti več kot 1500m višinske razlike. Danes Mt. Ventoux za obiskovalce ponuja predvsem lep razgled. Najpogumnejši pa se lahko nanj vzpnejo tudi s kolesom (midva nisva med temi pogumneži 🙂 )
Abbaye de Notre Dame de Senanque
Samostan v vasi Senanque je verjetno največkrat fotografirana lokacija Provanse. Pred samostanom so namreč polja sivke, ki se v poletnih mesecih obarvajo vijolično. Kombinacija vijoličnih rožic na polju in sivega starodavnega samostana sta res lepi. V času najinega obiska je bila sezona sivke že bolj kot ne mimo, zato sva se osredotočila na ogled samostana. Torej, Abbaye de Notre Dame de Senanque (Senanque Abbey) je cistercijanski samostan v romanskem slogu. Menihi tu živijo praktično od 12. stoletja in še danes ohranjajo svoj način življenja: molitev in delo. Cistercijani imajo polja sivke in nekaj gozda, od koder dobivajo surovine za različne proizvode, ki se jih da kupiti tudi v njihovi samostanski trgovinici.
Village des Bories
Ste že slišali za Alberobello v Italiji? Vasico, kjer so hiške narejene iz kamenja ter so precej zanimive oblike. Če slučajno niste, si poglejte nekaj fotografij Alberobella na najinem blogu. No, sedaj, ko vemo, kako zgleda Alberobello, pa lahko naredimo primerjavo z Village des Bories. Vasica “bories” hišk v Provansi je pač francoska verzija Alberobella. Hiše bories so zgrajene iz ploščatih kamnov, brez uporabe kakršnega koli veziva. To kamenje so uporabili tako za stene kot tudi streho hiške, zato na daleč hiške izpadejo kot en velik kup kamenja.
Zelo zanimivo je tudi, kako je do gradnje teh hišk sploh prišlo. V 18. stoletju je francoski kralj ukazal, da je treba sčistiti pokrajino in jo pripraviti za več poljedelstva. Pokrajina v Provansi je bila polna ploščatih kamnov, ki so jih kmetje nato uporabili za gradnjo hišk bories. Nekatere so služile kot lope za orodje, druge za stajo oz. hlev za živali, spet tiste večje pa so bile tudi bivanjske hiške. V Village des Bories je na majhnem mestu zbranih največ hišk, v katere lahko tudi vstopite. Ogled muzeja na prostem traja približno 1h in ga res priporočava. Village des Bories je v bližini prej omenjenega samostana Abbaye de Notre Dame de Senanque, pot med tema dvema lokacijama pa je izredno razgledna.
Musée de la Lavande (muzej sivke)
V bližini zgornjih dveh lokacij je še muzej sivke v kraju Coustellet. Najino potovanje v Provanso je bilo izven časa cvetenja sivke, zato sva se odločila za obisk muzeja sivke, da bi tam izvedela kaj o tej cvetlici. Muzej sivke (Musée de la Lavande) naju je sicer rahlo razočaral, ker ima precej drago vstopnino in bolj malo za pokazati. Vseeno pa je bil zanimiv uvodni video, kjer pokažejo in razložijo, kako poteka predelava sivke in kako iz nje dobijo esenco, ki jo potem uporabljajo za najrazličnejše namene, predvsem v kozmetiki in zdravilih.
Namreč, sivko dajo v destilator, ki je narejen tako, da je spodaj rezervoar vode, nad njim, ločeno z rešetom pa so cvetovi sivke. Ko voda zavre, para iz sivkinih cvetov ekstrahira esencialno olje. Tako dobijo mešanico vode in olje, ki jo potem preko ohlajevalnih spiralnih cevi ohladijo in ločijo. Za 1L sivkinega esencialnega olja, je potrebno približno 100kg sivkinih cvetov! Sedaj je verjetno jasno, zakaj so ta olja tako zelo draga 😉
Sentier des Ocres
Pravo presenečenje v Provansi je bil tale naravni park Sentier des Ocres. Gre za zemljo, bogato z železom in glino, ki je oker barve. Oker barva pa je lahko vse od rumene pa do temno rdeče 🙂 Na robu vasice Rousillon se nahaja nekaj teh kamnitih oz. zemeljskih formacij, ki so povezane v sprehajalno pot Sentier des Ocres. Narava je res fascinantna. Veste, kakšni kontrasti so tu! Hodila sva med zelenimi borovci in kostanji, pod nogami pa sva imela divje oranžno zemljo. Čez nekaj korakov pa je pot zavila in kar naenkrat sva stala pred več metrov visoko divje oranžno (oker) steno. Noro, noro, noro. Česa takega še nisva videla.
Vstopnina je poceni (le 3€), zato vam ogled tega res toplo priporočava. In pa definitivno se sprehodite po daljši poti, ker so razgledi neprimerljivo boljši. Na vhodu piše, da daljša pot traja 1h, vendar je to 1h res počasne hoje z veliko postanki.
Gorges du Verdon (soteska Verdon)
Soteska Verdon velja za najglobljo sotesko v Evropi in je ena izmed top znamenitosti Provanse. Vsak izlet v Provanso bi moral vključevati tudi postanek pri soteski Verdon. Res je čudovita. Reka Verdon teče skozi 25km dolgo sotesko in se nato izlije v jezero Lac de Ste-Croix. Ne vem, kaj je lepše, jezero Lac de Ste-Croix, ki je tako čudovite modre barve, ali sama soteska Verdon z več sto metri visokimi stenami nad reko in jastrebi, ki jo preletavajo. Midva sva ogled začela pri jezeru, nato pa se odpeljala na krožno pot okoli soteske, kjer sva na vsaki razgledni ploščadi vzdihovala »oh, ah, kako je lepo«. Res je čudovita soteska. Najlepši razgled na jezero je z mostu Pont du Galletas, na sotesko Verdon pa so top razgledi z Balcons de la Mescla in Belvédère de l’Escalès.
V toplejših mesecih se da najeti kanu in se peljati skozi sotesko ali pa le po jezeru. To nama je ostalo za naslednjič 🙂
2.) Znamenitosti Azurne obale
Azurna obala je obalni del Francije od francosko-italijanske meje, torej od mesta Menton pa do mesta Cassis. Točen konec Azurne obale ni definiran. Nekateri pravijo, da gre do mesta Cassis, drugi pa da gre le do mesta St. Tropez. Kakorkoli, Azurna obala je obala na JV Francije in spada pod regijo Provansa-Alpe-Azurna obala.
Plaža Plage du Buse in Cabanon
Plage du Buse je prekrasna plaža tik za francosko-italijansko mejo. Kamenčkasta plaža in turkizno morje, ki se odpira daleč na odprto sta idealna za počitek in sprostitev. Konec septembra je bila voda še prijetno topla in sva se lahko še kopala. V bližini je tudi stavba Le Cabanon, delo slavnega arhitekta Corbusier-ja, ki je zanimiva za ogled vsem navdušencem nad modernejšo arhitekturo.
Monako
Na Azurni obali se nahaja tudi samostojna država Kneževina Monako. Več o Monaku, 2. najmanjši državi na svetu, najdete v ločeni objavi: Kaj si pogledati v Monaku? Monako znamenitosti. Vsekakor pa je vreden postanka.
Vence
Vasica Vence se nahaja nekoliko v notranjosti, torej že na pobočju gora nad Azurno obalo. Gre za prijetno srednjeveško vasico, njena glavna atrakcija pa je kapela arhitekta Matisse-ja. Kapela Chapelle du Rosaire je menda njegovo najboljše delo. Gre za manjšo kapelo, neklasične oblike in zasnove. Prazne bele stene notranjosti dajo prostor visokim in ozkim oknom, ki s svojim barvnim steklom v kapeli pričarajo prav posebno vzdušje.
Èze
Provansa je polna kičasto lepih srednjeveških vasic, zgrajenih v strma pobočja tamkajšnjih hribov. Eze je v bližini Nice in Monaka in zato verjetno dobi še toliko več pozornosti obiskovalcev. Ampak z razlogom. Vas Eze je postavljena visoko na skali nad morjem. Tako poleg starodavnosti in tistega posebnega šarma srednjeveških mest, ponuja tudi prekrasne poglede na morje.
Grasse in parfumerije
Mesto Grasse je znano po parfumerijah in je menda tudi kraj, kjer so se parfumi razvili (vsaj v Franciji, če ne v celi Evropi). Nekoč so v Grasse predelovali usnje. Tisti, ki ste že bili v Maroku in ste si pogledali njihovo pripravo usnja, verjetno veste, da so vonjave tam precej neprijetne. No, tudi usnje samo ima navadno močan in neprijeten vonj. Kraljica Katarina Medici je v 16. stoletju iz Toskane s seboj prinesla odišavljene usnjene rokavice, ki ne samo, da niso smrdele, celo dišale so. Iz rož in zelišč iz okolice so ekstrahirali esence, dišavna olja in jih potem uporabljali kot parfume ali kot dišeče dodatke drugim proizvodom.
Midva sva obiskalo parfumerijo Fargonard, ki nudi brezplačne vodene oglede. Tam vam bodo razložili, kako delajo parfume, za kaj vse uporabljajo dišave, na koncu pa vam seveda ponudijo nakup parfumov po »znižani« ceni. Ogled je izredno zanimiv in vreden postanka, cene parfumov pa niso nič posebno nizke, ampak resssss lepo dišijo, tako da sem jaz podlegla in kupila nekaj kosov.
Cannes
Cannes je mondeno mesto na jugu Francije, ki je znano po filmskem festivalu. Midva sva se ustavila in si pogledala lokacijo samega festivala, potem pa še skočila v morje na bližnji mivkasti plaži. Le Croissete je cesta oz. promenada po kateri se sprehodijo filmske zvezde po rdeči preprogi, Palais des Festivals pa je palača, kjer se filmski festival dejansko odvija. Vredno postanka in kakšne fotografije 😉
Tole je najina Provansa – znamenitosti, ki jih res priporočava, da si jih ogledate. Potovanje po Provansi je vedno dobra ideja, sploh ni tako daleč od Slovenije in izlet v Provanso lahko postreže s številnimi kulturnimi ali naravnimi lepotami. Naju je Provansa potovanje že drugič navdušilo.