Izlet v Idrijo: med čipke, žlikrofe in zgodovino rudarstva

by Katarina

V seriji najinih izletov po Sloveniji je bila ena izmed prvih idej Idrija. Rok je pred nekaj leti sodeloval pri projektu urejanja nekaterih delov Idrije in že od takrat ves čas govoril, da bi res morala na izlet na Idrijsko. Zelo vesela sva, da sva letos le uspela ta izlet izpeljati. Bil je idealen izlet. Mešanica kulture in zgodovine, dobre hrane ter aktivnosti v naravi. V dveh dneh sva obiskala Idrijo kot mesto ter si ogledala naravo v okolici. A gremo kar na izlet, pogledat in prebrat, kaj sva videla in doživela? 🙂

cerkev na griču in križev pot v ozadju. Idrija

Tipičen pogled na Idrijo. Nad mestom se na vzpetini dviguje cerkev sv. Antona s kalvarijo

Izlet v Idrijo – kaj sva videla in doživela v enem vikendu?

Izlet v Idrijo sva začela z ogledom razstave Zapisano v kamninah v prostorih TIC Idrija. Razstava predstavi geološko zgodovino in posebnosti Idrije. Narejena je zelo interaktivno, stvari so predstavljene na preprost in nazoren način, da so primerne tudi za otroke ali pa malo večje otroke 🙂 Tam sva izvedela, da Idrija leži na idrijskem tektonskem prelomu. Sploh nisva vedela, da imamo kaj takega v Sloveniji! Tu pa sva prebrala, da je ta prelom “kriv” za vse večje potrese v Sloveniji in da je z njim povezana tudi ruda živega srebra, ki je Idrijo tako zaznamovala. Včasih je bilo menda rude veliko več na enem mestu, tekom geoloških dogajanj ob prelomu, pa je bila zaloga živega srebra odrezana in premaknjena, zato je danes po malo živega srebra na širšem območju.

Idrijski grad Gewerkenegg

Kot ženska seveda nisem mogla mimo idrijske čipke in v najin izlet v Idrijo je bilo treba umestiti tudi ogled čipke ter klekljanja. Odpravila sva se do idrijskega gradu, imenovanega Gewerkenegg, kar v prevodu pomeni rudniški grad. Zgrajen je bil v času po odkritju živega srebra v Idriji in je služil kot bivališče, pisarna in skladišče za nemške lastnike rudnika. Posebno lepo je notranje dvorišče z arkadami in stenskimi poslikavami. Ampak midva sva na grad prišla predvsem zaradi čipke.

notranje dvorišče gradu, grad gewerkenegg, idrija

Grad Gewerkenegg

Idrijska čipka

Spoznavanje idrijske čipke sva začela z ogledom delavnice umetnice in modne kreatorke Lidije Anzelm na grajskem dvorišču. Gospa je prava klekljarska umetnica. Dela vse, od klasičnih čipk, pa do najrazličnejših modnih dodatkov ter oblek. Sprva sem še mislila, da bi jo prosila, da mi razloži, kako se kleklja in da bi jaz to tudi poskusila. Ko pa sem ji gledala pod prste, kako spretno je prepletala niti, vmes tako med pogovorom naredila kakšno zanko, v čipko dodala perlo ali dve … Hitro mi je bilo jasno, da nisem jaz za “te fore” in tako sem si med njenimi čudovitimi izdelki rajši izbrala ene uhane iz nežne roza-zlate idrijske čipke. Učenje klekljanja pa si bom pustila za stara leta. Če boste hodili kaj po Idriji, le poiščite njeno delavnico na grajskem dvorišču. Prelepe umetnine prodaja pa tudi razloži vse o klekljanju.

Izvedela sva, da imajo v gradu tudi razstavo na temo idrijske čipke in odpravila sva si pogledat še to. Joj, kakšni detajli, koliko potrpljenja je šlo za izdelavo vseh tistih čipk. Čudoviti izdelki so razstavljeni, prav tako pa je prikazana tudi zgodovina idrijske čipke, od najstarejših klasičnih klekljarskih izdelkov pa do sodobne mode.  Čisto na koncu sva si pogledala še slavni Jovankin prt. Za ženo jugoslovanskega predsednika, Jovanko Broz, so naredili ogromen prt iz čipke (za 12 pogrinjkov), a ga (na srečo) nikoli niso predali kot darilo. Tako je sedaj ohranjen v muzeju in lahko navdušuje obiskovalce.

Sprehod Ob rakah in ogled kamšti

Bil je vroč poletni dan in čas je bil za malo ohladitve, zato sva se odpravila na sprehod Ob rakah. Kaj sploh so rake? V Idriji so že pred več stoletji zgradili vodne kanale, kjer so reko Idrijco speljali tako, da so njeno moč lahko izkoriščali za rudarjenje. No, in ti vodni kanali se imenujejo rake.

ozek vodni kanal ob sprehajalni poti Ob rakah v Idriji

Rake – kanal, ki vodo pripeljal iz reke Idrijce do kamšti

Kaj pa je kamšt? Še ena hecna beseda, kajne? Kamšt je beseda ženskega spola (tista kamšt), ki opisuje rudniško napravo za črpanje vode iz rudnika. Kamšti so imele znotraj vodno kolo, to pa je potem naprej poganjalo vodno črpalko. Rake so torej vodo pripeljale do kamšti, kjer ta voda poganjala vodno črpalko za potrebe rudnika živega srebra.

kamšt v Idriji

Kamšt

Če greste iz Idrije na pot Ob rakah, imate približno 10 minut hoje iz centra Idrije do kamšti. Pri kamšti pa se začnejo tudi rake, ki jim potem lahko sledite, dokler vas je volja oz. najdlje do jezu pri Kobili, kar je približno 2,5km v eno smer.

PREBERI ŠE  Obvezna oprema za (divje) kampiranje

Ogled rudnika živega srebra: Antonijev rov

Ali ste vedeli, da je idrijski rudnik živega srebra drugi največji na svetu? Tu je bila izkopana kar osmina vsega živega srebra na celem svetu! Rudnik so odprli okoli leta 1500 in je tako najstarejši rudnik v Sloveniji. Sami presežki, da ne govorimo o vrednosti (in nevarnosti) živega srebra, ki se je tu kopalo. Danes je cena živega srebra približno 1500 USD za 2,5L jeklenko (ki tehta kar 35kg!). Bili so časi, ko je bilo živo srebro vredno tudi veliko več. Vsekakor je rudnik živega srebra Idrija močno vplival na  gospodarski razvoj ne samo Idrije, pač pa celotne Slovenije.

Vhodov v rudnik je bilo nekoč več, a danes je Antonijev rov tisti, kjer se obiskovalci zberemo in od koder se odpravimo na izlet v podzemlje. Opremili so naju z rudarskimi jopiči in čeladami (maske smo morali prinesti svoje), potem pa smo se odpravili na “sprehod” po nekdanjih rudarskih rovih. Našo skupino je vodil nekdanji rudar, čigar tudi dedek je bil rudar v taistem rudniku. Tako nam je povedal veliko zanimivih prigod iz rudnika in nam predstavil življenje in delo rudarja v rudniku živega srebra.

rudarski napis srečno nad vhodom v idrijski rudnik

Vhod v rudnik vedno nosi napis “Srečno”, ki je bil tudi rudarski pozdrav

Živo srebro, Hg

Za tiste, ki ne veste, živo srebro je edina tekoča kovina (pri atmosferskih pogojih) in je izredno strupen. Rudarji so si zato dlesni, ki so bile menda prvi absorbent živega srebra, pogosto mazali s svinjsko mastjo in tako preprečili vstop živega srebra v kri. Veliko pove tudi dejstvo, da v rudniku ni bilo nobene živali. Ko sva si ogledala rudnik v Trbovljah, so nama povedali, da so podgane pogosto rudarjem kradle malico, tu v Idriji pa ni bilo niti ene živali v celotnem rudniku. To veliko pove o tem, kako strupena ruda se je tu kopala, saj so živali začutile nevarnost in se ji nikoli približale.

kamnina z rumenimi lisami (sledi žvepla)

V rudniku je opaziti tudi sledi žvepla (rumena barva) in kapljice živega srebra

Živo srebro so načeloma kopali v obliki rdeče cinabaritne rude, občasno pa se je dalo najti tudi kaj čistega, elementarnega živega srebra. Tekom ogleda rudnika smo tudi mi lahko videli nekaj kapljic živega srebra na skalah in zame je bilo to gotovo nekaj najboljšega (sem pač kemik ?) No, pa tudi dvigovanje jeklenke ali pa samo kozarca, polnega živega srebra je zanimiva izkušnja.

Živo srebro v steklenički

Živo srebro v steklenički

Krajinski park Zgornja Idrijca z e-kolesi

Naslednji dan najinega izleta v Idrijo je bil posvečen predvsem naravi. V hostlu Idrija sva prevzela e-kolesi in se skupaj z domačim vodnikom odpeljala na krožno pot po krajinskem parku Zgornja Idrijca.

trije ljudje na visečem mostu. Idrija

Tipičen viseč most preko reke Idrijce v krajinskem parku Zgornja Idrijca

Divje jezero

Prvi postanek smo naredili kaj kmalu in sicer pri Divjem jezeru. Zame ima Divje jezero zelo temačen, negativen prizvok, saj sem veliko slišala o potapljačih, ki so se izgubili v številnih podvodnih rovih in za vedno ostali tam. Ampak če odmislimo to, je jezero pravi naravni fenomen. Jezero je hkrati tudi kraški izvir in kraška (vodna) jama. Jezero nima tipičnega dna, pač pa je spodaj ozek in dolg sifon, ki je raziskan do globine 164m. Zagotovo je še globlji, vendar se ne ve, kako daleč se še raztezajo podvodni rovi. Po večjih nalivih, voda v jezeru prav bruha ven. Že res, da je noč pred tem deževalo, a očitno ne dovolj, da bi doživela ta fenomen. Prideva to še enkrat drugič pogledat, ampak jezero je pa zanimivo v vsakem vremenu.

Divje jezero

Divje jezero

Klavže

Tekom kolesarskega izleta v okolici Idrije sva se spet srečala z zapuščino idrijskega rudnika živega srebra. Fascinantno je, kako je rudnik vplival na bližnjo in daljno okolico Idrije in jo definiral. Na naši poti smo se ustavili pri klavžah. Klavže so bile neke vrste vodne zapornice, s katerimi so vodo (reko Idrijco oz. Belco) zajezili. Na drugi strani zapornice so v strugo naložili številne kose lesa in debla, nato pa zapornico odprli in sunek vode, ki je priletel skozi loputo, je drva odplaknil dol do Idrije. Tako so iznajdljivi Idrijčani poskrbeli za transport lesa iz višje ležečih gozdov do rudnika v Idriji, kjer so ga uporabili najpogosteje za podpornike v rudniku.

klavže - zapornica na reki Idrijci

Klavže

Ogledali smo si Belčne klavže, ki so izredno visoke, ter Putrihove klavže, ki pa se jih da bližje in boljše pogledati. Nama so bile oboje izredno zanimive in ogled priporočava vsem, ki se boste odpravili na izlet v Idrijo.

Kopališče Lajšt

Za konec smo se ustavili še pri naravnem kopališču Lajšt (Idrijska Bela). Če bi bila tukaj en dan prej, ki je bil noro vroč in soparen, bi se z veseljem vrgla v osvežujočo vodo. Ta dan pa je bilo vreme bolj kislo, shladilo se je in ohladitev v reki niti ni bila potrebna. Sva se pa tukaj kopala že pred leti in takrat neizmerno uživala v številnih skakalnicah ter ravno prav hladni vodi za poletno osvežitev.

ženska skače v vodo, kopališče Lajšt

Kopališče Lajšt v Idrijski Beli

Kaj in kje jesti v Idriji?

Uf, tukaj imam pa veliko za povedati. V Idriji se dobro je in tisti vikend, ko sva bila tam, sva ves čas pokala po šivih 🙂

PREBERI ŠE  Skok s padalom iz letala (Bovec) in jadralno padalstvo (Krvavec) - kaj je boljše?

Slaščičarna Gabron: top sladoled

Menda najboljši sladoled v Idriji se dobi v slaščičarni Gabron. Izdelujejo svoj domač sladoled in imajo zanimive, inovativne okuse. Odlično za hitro ohladitev v vročem poletnem dnevu.

Gostišče Barbara: čokoladni žlikrofi

Prvi dan sva si v Idriji privoščila večerjo v gostišču Barbara, direktno nad vhodom v Antonijev rov. Pa da poskusiva žlikrofe! Naročila sva si žlikrofe s tartufi oz. pečenko (za Roka). Za sladico pa sva poskusila še čokoladne žlikrofe. Tu pa je sledilo presenečenje. Pričakovala sva pač žlikrofe s čokolado. Tisto, kar pa sva dobila predse, da so bili majhni in predvsem trdi žlikrofi. Po okusu pa sicer sladki (z jagodnim polnilom), ampak kje je pa čokolada?

Idrijski žlikrofi

Idrijski žlikrofi

To je bilo za naju prvič, da sva jedla žlikrofe, zato niti nisva vedela, kaj točno pričakovat. Mislila sva, da so to neke vrste tortelini, torej polnjene testenine specifične oblike. A to ne bo držalo. Žlikrofi so vsi enaki: točno določene oblike, velikosti in polnila. Spreminja se le omaka, v kateri so žlikrofi. Ok. To sva torej razčistila in ugotovila, zakaj jaz tartufov nisem imela v žlikrofih ampak okoli 🙂 Na srečo je najino presenečenje nad čokoladnimi žlikrofi (ki niso imeli čokolade?) slišal gospod pri sosednji mizi. Prišel je do naju, se predstavil kot idejni snovalec čokoladnih žlikrofov in nama razložil naslednje:

Oblika žlikrofov naj bi spominjala na Napoleonov klobuk, prve pa je naredila njegova ljubica iz Idrije. žlikrof se naredi tako, da v blazinico iz testa, polnjeno s krompirjevim nadevom, pritisnemo s prstom. Tako dobimo obliko klobuka, izdelovalec pa na žlikrofu pusti svoj prstni odtis, neke vrste podpis. Čokoladni žlikrofi pa vseeno imajo čokolado, BELO čokolado in sicer v “testu”, polnilo pa je stvar okusa oz. ideje. Ahaaaaa! Torej sva le dobila čokoladne žlikrofe ?

Čokoladni žlikrofi s kepico jagodnega sladoleda

Čokoladni žlikrofi

Gostilna pri Škafarju – tortica Rezi

Naslednji dan sva si v Idriji privoščila kosilo v gostilni pri Škafarju. Ali uganete kaj sva jedla? Žlikrofe seveda! Tokrat sva jih poskusila z bakalco, kar je omaka iz ovčjega mesa in je menda najbolj tipična jed Idrije. Za sladico pa sva tokrat imela slavno tortico Rezi. Rezi je čokoladno – borovničeva torta, ki ima na vrhu jedilno idrijsko čipko. Ali je lahko sladica je lepša in bolj tipično idrijska? Težko 😉 Tortica je izredno okusna, sočna in seveda lepa na pogled. Kdo se ne bi branil tortice s čipko? 🙂

torta Rezi, torta z idrijsko čipko

Tortica Rezi

Idrija izbrano – hrana iz Idrije ter ostala idrijska hrana

V hostlu v Idriji sva imela tudi zajtrk, ki je bil sestavljen iz “Idrija izbrano” jedi. Gre za izdelke iz lokalnih surovin in so narejeni na področju Idrijskega (natančneje Idrijskega geoparka). Najina košarica za zajtrk je vključevala sir, jogurt in skuto s sadjem kmetije Pr Kendu, zeliščni čaj Hiše Zelišč, domač kruh, med in marmelado ter salamo za Roka. Vse iz lokalne pridelave in super okusno.

mlečni izdelki kmetije Pr Kendu

Idrija izbrano – zajtrk v hostlu Idrija

Poleg tega velja od idrijske hrane omeniti še kruh z ocvirki – habanca, pelinovo žganje Geruš in še eno super idrijsko zadevo: med z jedilno čipko.

Zaključek: Izlet v Idrijo je bil super

Takole, v Idriji sva se dobro najedla, to ste verjetno razbrali iz opisanega ?  Prav tako sva videla čudovite umetnine, ki lahko nastanejo z umetelnim prepletanjem niti, imenovanim klekljanje in spoznala 500-letno tradicijo rudarjenja v Idriji ter njegov vpliv na razvoj mesta. Seveda pa ni manjkal tudi izlet v naravo – spet sva se “švercala” z električnimi kolesi, ampak sva pa videla tudi izredno lepe konce. Saj si verjetno sami predstavljate, da Idrija nima ravno veliko ravnine. Zato tam električna kolesa kar pridejo prav ?

moški in ženska na klopci pred znakom za Idrijo - čipkasto srce

Idrijsko klekljano srce je zaščitni znak Idrije

Komentiraj

Lahkih nog naokrog