Leto 2021 … kaj naj rečem oz. napišem o tebi? Za naju je bilo to sladko-kislo leto. Vsaka lepa stvar se je “uravnotežila” z eno težko stvarjo. Začetek leta je bil čudovit, sicer smo bili v “lockdown-u”, ampak midva sva se imela super. Delala sva od doma, preživljala čas z najinima živalcama Bibi in Lizo in res nama ni bilo hudega. Poletje pa je prineslo nenadno in zelo resno bolezen najini zajčici Bibi in nama jo tudi čisto prehitro “odneslo”. Izguba te nama tako zelo drage živalce je bila nekaj najtežjega, s čimer sva se kadarkoli soočila. Bibi je bila za vse najine znance in sorodnike le zajček (kunec), ampak za naju je bila kot družinski član, s katerim sva imela posebno vez. In še danes predelujeva to izgubo, težo katere le redko kdo razume.
Posledično bi lahko rekla, da je bila druga polovica leta čas zaigranih nasmeškov. Ko sva sama sebe in okolico prepričevala, da je vse ok, da se imava fino, čeprav sva v zakulisju konstantno po malem trpela in žalovala. Potovala sva letos (glede na razmere) presenetljivo veliko. Ampak, kot sem že napisala, tudi potovanja so bila sladko-kisla. Ena potovanja so bila super in so naju napolnila z energijo in veseljem do življenja, druga so bila grozna in sva komaj čakala, da prideva domov. Nekaj, kar se nama do letos še ni zgodilo. No, na kratko sem opisala, kaj sem mislila s “sladko-kislo” leto, sedaj pa lahko pogledamo malo bolj podrobno, kaj se nama je dogajalo v letu 2021.
Pregled leta 2021
Januar
Januarja smo imeli večinoma še lockdown, zato nisva kaj dosti potovala. Sva pa vsako priložnost izkoristila za izlet, predvsem na sneg. Kot posledica tega je nastala objava o najlepših zimskih izletih v Sloveniji.
Februar
Februarja sva nadaljevala z izleti po Sloveniji, hkrati pa sva bila polno zaposlena tudi s potopisi. Takrat sva tudi posnela vse najine potopise, da so bili na voljo tudi na blogu. Res sva ponosna na to, saj je terjalo veliko časa in živcev, ampak na koncu je uspelo. Konec februarja se je lockdown že sprostil in švignila sva jo na Poljsko, na obisk k mojemu nekdanjemu sostanovalcu v Krakov. Od tam pa smo naredili izlet v Tatre in še malo po okolici Krakowa. Vikend izlet, na hitro, ampak je pasalo.
Marec
Marca sva se ukvarjala z blogom oz. tja uvedla nekaj novosti: najine zemljevide sveta in stenske fotografije! Navdušena sva, da sva dolgoletno idejo končno realizirala in naredila svoj zemljevid sveta ter ga ponudila širši javnosti. Konec meseca sva se odpravila v Belo krajino na “tečaj” oz. demonstracijo izdelovanja belokranjskih pisanic – velikonočnih pirhov. Zadnje čase sva res navdušena nad slovensko obrtjo in običaji.
April
Začetek aprila si je Rok spet zvil gleženj (že osmič!) in tako sva večino meseca bolj počivala. Idej za prvomajske počitnice je bilo veliko, ampak na koncu sva obupala nad vsemi omejitvami, PCR testi in podobnim in ostala doma. Tako sva delala izlete po Sloveniji. Tokrat sva raziskovala Notranjsko.
Maj
Že aprila so pri nas v Ljubljani začeli prenavljati ulico. In to je pomenilo, da se je hiša vsak dan tresla (ne pretiravam, vse je vibriralo!), bilo je hrupno, najini živalici pa tudi midva, vsi smo bili nervozni. Zato sva se po prvomajskih začasno preselila na vikend mojih staršev na Dolenjsko. Od tam sva potem delala še nadaljnje izlete po Dolenjski, Posavju in šla na Kozjansko.
Junij
Junija sva najprej pokoristila turistične bone in se odpravila na vikend razvajanje v Izolo, v hotel Cliff Belvedere. Uživala sva v luksuzu, primorskem zraku, morju in soncu. Letošnja zima je bila res radodarna s snegom, zato je bil Matkov škaf letos res vreden ogleda. Kaj je to, si lahko prebereš tule. Midva sva res vesela, da sva lahko to videla. Konec meseca pa sva se podala na prvo nekoliko daljše potovanje po izbruhu pandemije: šla sva v Romunijo.
Julij
Julija so se začele resne težave. Bibi je bolehala že vse od pomladi, ampak julija je postalo resno. Vzeli so jo na urgentno operacijo in ugotovili, da ji ne morejo pomagati. Paliativa 🙁 Odpovedala sva potovanje na Sardinijo in se popolnoma posvetila skrbi zanjo. S tem, ko sva bila več doma, sva se končno lotila še enega projekta: video vsebine! Tako so julija nastajali videi iz Romunije. Ogledaš si jih lahko tule: Najin YouTube.
Avgust
Ker sva mislila, da bo situacija z Bibi še nekaj časa taka, da bo moral biti vedno vsaj eden od naju pri njej in skrbeti zanjo, sva se dogovorila, da bova letos očitno potovala ločeno. Najprej sem se na solo potovanje v Barcelono in Andoro odpravila jaz. Žal je avgust tudi mesec, ko je najina Bibi umrla in začelo se je pravzaprav še težje obdobje. Tako Rok do svojega solo potovanja še ni prišel.
September
Da malo pozabiva vse skupaj, sva septembra veliko hodila naokoli. Najprej vikend izlet v Švico, v okolico Appenzella in tamkajšnje čudovite gore, potem vikend na hrvaški obali, nato pa cel teden raziskovanja Sardinije. To je bilo eno tako super potovanje. Mešanica poležavanja na plaži in plezanja. Še bova ponovila!
Oktober
Oktobra je Rok izkoristil svoje lanskoletno darilo za rojstni dan in šel skočit s padalom. Konec meseca pa je končno prišlo na vrsto dolgo pričakovano potovanje v Mehiko. Rok je že lansko leto januarja zmagal na Nomagovem nagradnem fotonatečaju in kot nagrado dobil 2 letalski karti do Mehike (ali Kanade). Mehike sva se veselila, čeprav se je izkazala za zelo naporno potovanje.
November
Potovanje v Mehiko se je raztegnilo tudi v večji del novembra. Tekom potovanja po Mehiki sva za nekaj dni skočila tudi v sosednjo državo Belize, ki nama je bila izredno všeč. Karibsko vzdušje, izredno prijazni ljudje, prekrasno morje s pestrim podvodnim življenjem … Waw! Kmalu po vrnitvi domov je mene čakalo še eno potovanje: vikend izlet v Neapelj in na Amalfijsko obalo s prijateljco. Malo vetrovno vreme ni pokvarilo prelepih razgledov in okusne hrane v Italiji.
December
A sva zaključila s potovanji za letos? Mislila sva, da je to to, potem pa sem slučajno našla izredno poceni letalske karte do Jordanije in sva se podala še tja. Kratek izlet, ampak je še kako pasal. Kot neke vrste popravni izpit po Mehiki.
Zaključek o letu 2021
Vedno sva odkrita. Takrat, ko se imava fino in takrat, ko nama je težko. Leto 2021 je bilo težko, naporno in res upava, da bo v 2022 življenje nekoliko lažje. Sicer so leta le številka, a čas teče po svoje. Kljub temu, da je občutek ob koncu tega leta tak “samo, da je konec”, pa sva ob pisanju tega prispevka ugotovila, da je bilo tudi marsikaj lepega. Veliko izletov, veliko potovanj, veliko realiziranih idej. V tujini sva bila kar 63 dni, kar je približno toliko, kot sva jih imela prej, pred korona-situacijo. Stroškovno pa so bila letošnja potovanja precej dražja, saj sva zanje dala okoli 3300€ (pp). Zdi se nama, da so se s pandemijo vse stvari, sploh pa potovanja precej podražila.
Upava, da bo leto 2022 vsaj toliko potovalno, kot je bilo leto 2021. Želiva si, da bi bilo počasi konec pandemije, konec omejitev, PCR testov, mask, odpovedovanja letov v zadnjem trenutku in izpolnjevanja obrazcev za vstop v vsako državo posebej. Želiva si zdravja za naju in najine bližnje in daljne :). Pa da bi bili vsi, midva, domači in vi, najini bralci, zadovoljni.
1 Komentar
o, kako lepo, lepe fotografije in lepa potovanja , verjamem, da vama je za zajčico hudo, tudi meni za vsemi živalicami, ki smo jih zgubili, srečno na vseh poteh in pri vseh ljudeh!