Skok s padalom iz letala – ali si upaš? Midva imava na to vprašanje različna odgovora. Rok takoj izstreli: “Ja, itak!” Katarina pa: “Niti slučajno!” Meni je grozno pomisliti, da bi morala skočiti iz letala in padati s težnostnim pospeškom proti tlom. Moja nočna mora. Ampak jadralno padalstvo, tisto, ko se odženeš z vrha hriba, padalo imaš že odprto in odjadraš dol, to mi je pa zanimivo. Te najine debate so vodile do tega, da sem lansko leto od sošolcev dobila za darilo ob zagovoru doktorata bon za skok z jadralnim padalom, Rok pa si je za svojih 30. let uredil skok s padalom iz letala. In nedavno sva oba uspela uresničiti svojo željo: Rok je šel skočit s padalom iz letala nad Bovcem, Katarina pa je šla na skok z jadralnim padalom s Krvavca.
Skok s padalom iz letala
Tole izkušnjo bo opisal najbolje kar Rok sam 🙂
Prvič neuspešno
Skok s padalom iz letala je bila skupna želja mojega prijatelja in mene že lansko leto, uresničila pa sva jo šele letos. Za skok sva se dogovorila pri podjetju Aviofun v Bovcu. Prvič sva se tja peljala sredi poletja in po službi. Pri nas je bilo sonce, ko pa sva prišla do Lago di Predil (Rabeljsko jezero), pa so se pokazali oblaki in malo kasneje je začel padati še dež. Poklical sem agencijo in dobil informacijo: skoki za ta dan bodo najverjetneje odpovedani. Kljub dežju sva se odpeljala vsaj na Mangartsko sedlo, ki je bilo v dežju prazno, nazaj-grede pa sva skočila še v prej omenjeno hladno jezero in v Kranjski Gori na burger, ki se je zavlekel v pozno pivo ali tri v lokalu z lokalno policijsko enoto. Ne-adrenalinsko ampak vseeno zabavno 🙂
Drugi poskus – tokrat gre zares
Drugič je šlo zares. Ob polnoči sva se s Katarino vrnila s Sardinije, naslednje jutro pa sva s prijateljem že ob 7ih štartala proti Bovcu. Po dveh urah vožnje sva prispela v sončno dolino z občasno visoko oblačnostjo. Super pogoji.
Priprave na skok s padalom iz letala
Po registraciji so sledile priprave na skok, ki so bile relativno kratke. Inštruktor za moj tandemski skok mi je dal skakalno obleko in mi razložil kako se moram obnašati ob pred skokom, med skokom in ob pristanku. Obleka gre čez navadne obleke v katerih prideš, čevlji pa ostanejo tvoji. Priporočajo se kakšni športni, ki bodo ostali na nogah in takšni, ki so narejeni za tekaške hitrosti do 250 km/h. 😀
Za na glavo so mi dali očala, prijatelj pa si je na roke prav z veseljem nadel rokavice. Moram reči, da jih jaz nisem pogrešal, njemu pa so očitno prišle prav. Po prejetih informacijah in oblačilih je bil čas za fotografije in čakanje, da skupina pred mano pristane na trdna tla.
Skok s padalom iz letala
Prijatelj in jaz sva dobila inštruktorja, poleg naju pa šlo samostojno skočit še 6 oseb. V avionu je bila en klop vzdolžno z avionom, nanjo sva se usedla midva, za nama pa inštruktorja. Med naju je prišla ena padalka, okoli po tleh pa ostali. In smo se začeli vzpenjati. Sledila je polurna razgledna vožnja na 4300 m nad tlemi vzletišča (ne nedmorske višine). Navduševali so nas pogledi na Triglav pod nami in morje oblakov. Mi v jasnini nad njimi in Bovec pod njimi. Res čudoviti pogledi. Vmes me je inštruktor močno pritrdil nase. Na višini je pilot zmanjšal hitrost letala, padalci so odprli drsna vrata in začeli skakati ven kot da skačejo v morje s pomola, tj. brez pomisleka 🙂
Inštruktor mi je nakazal, da sva na vrsti midva. Usedel sem se na rob letala, noge so bingljale v prazen nič in preden sem se zavedal, sem že naredil salto ali dve naprej iz letala in drvel z gravitacijskim pospeškom proti dolini Soče. Pred skokom je pomembno vedeti, da moraš imeti glavo nagnjeno nazaj (da ti jo sunek ne zabije nazaj in te poškoduje) in da se moraš z rokami držati svojih naramnic na pasu, da omogočiš inštruktorju normalno kontrolo nad padanjem v prvih par sekundah. Ko se vse umiri po prvih saltah, je vse skupaj bolj sproščeno. Padec je izjemno hiter (v km/h) in občutek je kot da s superšportnim avtomobilom brez strehe drviš po ravni stezi. Izjemno 🙂
Jadranje nad Bovcem
Ko se inštruktor odloči, odpre padalo in vse skupaj se naenkrat ustavi. Midva sva zajadrala in na tej točki se je začel tak manj adrenalinski, a zelo prijeten del skoka: jadranje skozi oblačke in hitri obrati s padalom. Verjetno je nekaj podobnega doživela Katarina (opisano spodaj). Kakšnih deset metrov pred pristankom mi je inštruktor rekel, naj dam noge gor in v tej pozi sva se podrsala po tleh, kot da bi se nežno spustila po toboganu.
Rokovo navdušenje
Vse skupaj je šlo zelo hitro. Meni najboljši deli so vožnja navzgor in razgledi, trenutek ko se usedeš na rob letala in skok iz samega letala ter potem jadranje v spodnjem delu ter loopingi ki jih je inštruktor izvajal. Če bi moral primerjati npr. Gardaland ali to bi rekel, da me je bilo v Gardalandu bolj strah kakšne nesreče, tu pa sem samo reees užival 🙂 Ampak morda se zdi, da je izkušnja pri teh stvareh zelo osebna in odvisna od vsakega posameznika. Vsak namreč išče nekaj svojega.
Skok z jadralnim padalom
Pot na Krvavec – a ti je slabo?
Za skok z jadralnim padalom sem se dogovorila z agencijo Impulse, ki sicer domuje na Golteh, ampak na tisti dan so imeli skoke s Krvavca. Odlično zame, saj mi je Krvavec veliko bliže kot Golte. V Cerkljah na Gorenjskem so me fantje, inštruktorji pobrali s kombijem in skupaj smo se odpeljali po vseh tistih ovinkih na Krvavec. Takoj so me vprašali: “Ti je v avtu kdaj slabo?” Meni pa res ne, nikoli. “Ok, potem boš v redu”. Na vrhu jih je namreč čakal nek turist, ki bi že moral opraviti svoj skok, pa mu je bilo od vožnje tako slabo, da je rajši počakal “eno rundo”. No, takrat je pa mene malo zaskrbelo. Delala sem se seveda pogumno, ampak pomislila pa sem: A je skok tako grozen, da ti je lahko še bolj slabo? Da ne smeš skočit, če ti je malo slabo?
Priprave na skok z jadralnim padalom
Kaj obleči za skok s padalom? Bilo je sredi največje poletne vročine, ampak v zraku je najbrž hladneje. Že doma sem se tako odločila za zaprte čevlje (superge), dolge hlače (pajkice), s seboj pa sem vzela več različnih puloverjev, da bi se na licu mesta odločila, kako in kaj. Inštruktor mi je svetoval, da naj si dam gor vsaj en pulover, ker sicer me bo prepihalo. Zmrznjena kot sem, sem oblekla majico s kratkimi rokavi, čez termo majico, čez pa še lahko športno jopico in izkazalo se je za ravno prav! Svetovali so mi tudi sončna očala, spet ravno zato, da mi ne bo preveč napihalo oči.
Inštruktor, tisti, ki je z menoj letel v tandemu, mi je dal še čelado, nato pa sva zapela vse možne klipsne, pritrdila nase padalo in bila pripravljena za polet z jadralnim padalom.
Polet z jadralnim padalom
Štart je bil na strmem pobočju Krvavca. Inštruktor je rekel, da bova naredila nekaj korakov naprej, potem pa bi naju moralo padalo že dvigniti. Jaz sem naredila en korak in sem bila že v zraku! Potem sem s svojimi kratkimi nogami nekaj mahala naokoli, ampak itak ni koristilo 🙂 še po dveh korakih je bil tudi inštruktor v zraku in polet se je začel. Če me je prej malo skrbelo, da me bo strah višine, lahko povem, da sem v poletu uživala od prvega trenutka dalje. Počutila sem se popolnoma varno, sedela sem v tistem “sedežu” pod padalom, inštruktor je stvar obvladal, razgledi spodaj pa so bili fenomenalni! Najprej sva letela tako, da sva višino pridobivala, in kmalu sva Zvoh (vrh Krvavca) gledala od zgoraj dol.
Potem po nekaj časa pa sva se začela počasi spuščati. Na neki točki me je inštruktor vprašal, če greva počasi dol ali narediva kakšen zavoj. Itak nisem vedela, kaj točno pomeni ena ali druga stvar in sem odločitev prepustila njemu. Potem pa je naredil prvi zavoj in še drugega in tretjega … Prej sem ves čas nekaj klepetala, potem pa sem usta rajši malo zaprla. Ker zavoji so bili sunkoviti, ostri, hribe sem enkrat videla zgoraj, drugič spodaj, čelado mi je vleklo navzgor … Rajši sem zaprla oči, da mi ne bi res postalo slabo 🙂
Pristanek
Po nekaj minutah teh obratov, se je kar naenkrat okoli mene ozračje segrelo, padalo se je umirilo in odprla sem oči. Bila sva tik pred tlemi in bil je čas za pristanek. Vprašala sem, če je treba teči, ko pristaneva (zdelo se mi je, da sem tak pristanek videla v nekem filmu). Inštruktor pa je povedal, da bova samo pristala – na riti! Itak jo imava “obloženo” s tistim sedežem od padala. In tako sva zajadrala nad poljem in nežno pristala na tleh. Pred nama je na tleh že sedel prej omenjeni turist, ki mu je med pristankom spet postalo tako slabo, da se sploh ni mogel pobrati s tal. Naslednjih nekaj minut smo mu nosili vodo, sladkor, na koncu pa smo ga pustili v senci v oskrbi njegove partnerice. Pa sem mislila, da sem jaz občutljiva in prestrašena :). Ubogi revež mi je dal kar malo samozavesti 🙂 In ko me je inštruktor vprašal, če mi je bilo kaj slabo, sem spet samozavestno odgovorila: “Ne, nič! Zavoji so bili sicer malo divji, ampak slabo mi pa ni bilo.”
Kateri skok s padalom je boljši?
To je stvar vsakega posameznika, seveda. Meni je bilo jadralno padalstvo nad Krvavcem odlična izkušnja, Roku pa je bil skok s padalom nad Bovcem prav tako top. Zamenjala pa ne bi, ne jaz ne on 🙂 Tako, da se mora vsak pri sebi odločiti, kaj mu je bolj zanimivo.