3,2K

En mesec smo že v karanteni. Kam je šel ta en mesec, nimam pojma! In vse zaradi enega skupka proteinov, ki sam niti ne more preživet. Govorim seveda o SARS-CoV-2 virusu oz. po domače kar o korona virusu, ki nam je vsem obrnil življenje na glavo. Popotnikom so se podrli potovalni načrti, mnogi so izgubili službo, spet drugi pa garajo cele dneve. Ne hodimo več na kavice in se ne dobivamo na pivu, potopisna predavanja so odpovedana, prav tako kino, gledališče, opera … Hodimo v trgovine po velike zaloge hrane in si kuhamo doma. Vse se je spremenilo. Pa je to nujno slabo? Upam, da se bo iz tega izcimilo tudi kaj dobrega. Na kratko sem povzela, kako tale karantena vpliva na naju.

Kako karantena vpliva na naju?

Služba

Glede na to, da sva se pred 6 meseci vrnila iz daljšega potovanja po Južni Ameriki, sva bila oba v fazi iskanja nove službe. Ko sedaj gledam nazaj, sva imela res veliko srečo in se nama je vse poklopilo. Po novem letu sva začela resno iskati zaposlitev in v manj kot 2 mesecih sva jo že imela. Ravno prav, tik preden se je začela tale karantena. Tako v teh dneh delava od doma, hkrati pa sva nekoliko bolj mirna, kar se tiče prihodkov. Čeprav jaz že vem, da se moj projekt zaključi čez par mesecev, tako da čisto mirno tudi ne morem sedet doma in samo upam, da se bo gospodarstvo čim prej postavilo na noge in se bodo možnosti za nove zaposlitve spet pokazale.

Potovanja

No, na tem področju se nama je pa podrlo kar nekaj načrtov oz. želja. Najino zadnje potovanje je bilo v Tunizijo v sredini februarja. Takrat smo v Evropi že imeli potrjenih kar nekaj okužb, največ seveda v Italiji. Ampak meje so bile še odprte in potovanja so bila nemotena. Edino, kar naju je spomnilo, da se v svetu nekaj dogaja, je bilo merjenje temperature na letališču v Tunisu in izpolniti bi morala neke obrazce.

Italija

Ker sva računala na to, da bova kmalu začela delati, nisva delala planov za še kakšno resno potovanje v spomladanskem času. Kar pa ne pomeni, da nisva nameravala nikamor iti. Zelo rada spomladi “pobegneva” v sosednjo Italijo. Namreč, ko je pri nas še vse pusto in turobno, navadno v Italiji že cveti prvo drevje in tako malo predčasno doživiva občutek pomladi. Najin plan letos je bil ponoven obisk Toskane  za vikend. Ko so z marcem začeli zapirati meje, nama je bilo jasno, da bo najina spomladanska Italija pač odpadla. Ker sva nameravala na pot z avtom, nisva imela nobene rezervacije in tako vsaj nisva imela nepotrebnih stroškov ali dela z odpovedmi.

Češka in Nemčija

V aprilu sva načrtovala krajši obisk Češke. V Južni Ameriki sva spoznala dva popotnika iz Prage in želela sva jih obiskati. Očitno se bomo videli enkrat drugič 🙂 Za prvomajske pa sva imela že zelo dobro izdelan plan za eno-tedenski obisk Nemčije. No, pred nekaj dnevi sva morala misel na to potovanje opustiti. Upava, da bova lahko že opravljene rezervacije koristila enkrat kasneje.

Švica

Tudi majsko potovanje je bilo že odpovedano. Konec maja sem bila jaz (Katarina) povabljena na krajši izlet v Švico in košček Francije, Rok pa bi se mi pridružil pred tem, da bi skupaj obiskala še dva prijatelja-popotnika iz Južne Amerike, šla malo v hribe in pogledat kakšno zanimivo arhitekturno stvaritev. Pa so moj izlet tudi že odpovedali, tako da verjetno ne bo nič iz obiska Švice in Francije.

Kanada

Tisti, ki ste spremljali najine objave na Facebooku verjetno veste, da je Rok zmagal na fotografskem natečaju agencije Nomago in letalske družbe British Airways in kot glavno nagrado dobil dve letalski karti do Kanade. Midva sicer srčno upava, da bova v Kanado lahko šla, vendar pa se je malo zataknilo, saj še vedno nimava letalskih kart. Samo upava lahko, da ne bo ali British Airways ali pa Nomago šel v stečaj in bova ostala brez tega.

Karantena

Kako pa karantena vpliva na naju? Poskušava biti kar se da pozitivna in sprejemati dano situacijo kot priložnost za stvari, ki jih prej nisva počela. Po spletu berem nasvete, kaj početi doma v karanteni: preberi knjigo, pospravi stanovanje, nauči se novega jezika … Haha, pri nama to ne funkcionira. Ker sva zaposlena, gre še vedno večina dneva za službene obveznosti. Ko pa ne delava, pa se nama tudi ne da kaj posebno pospravljat po stanovanju 🙂

Všeč nama je, da imava sedaj fleksibilen delovnik. Ok, prilagoditi se je treba uram sestankov, ampak razen tega pa lahko začneva delati ali ob 6h zjutraj ali pa ob 10h. Jaz rada malo dlje spim in bolj koristim tole drugo varianto, Rok pa zadnje čase vstaja kar zgodaj. Sedaj, ko sva več doma, imava več časa za kuhanje in tako v kuhinji eksperimentirava. Prav tako sva se lotila urejanja starih objav na blogu, predvsem pa pogledava veliko filmov in serij 🙂

A se kaj skregava?

A se kaj skregava? Itak! Vendar pa se mi zdi, da sva imela že kar nekaj “vaje” za tako sobivanje. 9 mesecev v Južni Ameriki sva bila ves čas skupaj in potem še nadaljnjih 6 mesecev doma. Ampak vseeno. Tole je drugačna situacija, pritisk je večji, negotovost tudi in vsak odreagira po svoje. Rok se je vrgel v telovadbo, jaz pa sem se bolj “vrgla” na Nutello, čokolado, peko sladic 🙂 Za rekreacijo pa večinoma štejem tek po stopnicah do kleti in nazaj, kadar lovim najino mačko. Rok po karanteni ne bo prišel več skozi vrata zaradi pridobljene mišične mase, jaz pa zaradi drugih razlogov 😀 Prva tedna karantene je bil Rok zelo nervozen in je znorel za vsako malenkost. En večer sem ga vprašala: “Rok, kako si, kako hendlaš situacijo?”. Pa mi je odgovoril: “Pa dobro. Presenečen sem nad samim seboj, da še nisem znorel.” Reče on, ki je tisti dan znorel vsaj 3x 😀

Ker živiva v Ljubljani, je največji problem za naju dostop do narave in možnost rekreacije. Dokler smo se lahko prosto gibali po Sloveniji, sva po službi izkoristila sončno popoldne in se vzpela na kakšen bližnji hrib. Nisva lezla nekam visoko, samo toliko, da sva se malo “nadihala”. No, sedaj, ko pa smo nekako privezani na svojo občino, je pa tole malo težje in se počasi počutiva utesnjena.

Zaključek in voščilo

To je življenje, ne gre vedno vse po planih. Včasih se spremeni kakšen manjši plan, včasih pa se nam življenje konkretno postavi na glavo. Ampak s pritoževanjem in stresanjem gneva na druge (predvsem na socialnih omrežjih) ne bo čisto nič boljše. Vsak od nas ima svoje “sranje” trenutno, ki ga pozna le on. Midva si vsak dan poveva eno lepo stvar, ki se nama je zgodila v tistem dnevu. Tako, da najdeva nekaj dobrega, lepega tudi v težkih trenutkih. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih tudi vsem bralcem želiva veliko mere pozitive, upanja na boljše čase in imejte se radi 😉