10 let najinih potovanj: česa sva se naučila

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Letos mineva 10 let od najinega prvega skupnega potovanja. Leta 2008, takoj po moji maturi, sva odletela na drugi konec sveta – v Avstralijo. Že prej je bila zame Avstralija sanjska destinacija in tudi danes ostaja država, kamor se nameravava še vračati. V teh 10 letih sva ogromno potovala, toliko, da bi se morala res zelo zelo potruditi, da bi naštela vsa najina potovanja in izlete. Če naju kdo vpraša, koliko držav sva skupaj obiskala ali koliko dni vse skupaj so trajala najina potovanja, ne znam odgovoriti. Preveč, da bi lahko preštela. Za naju je pomembno predvsem to, kako sva se midva skupaj in vsak posebaj skozi potovanja razvila, česa vse sva se naučila na potovanjih, kakšna je razlika med najinimi potovanji takrat in sedaj. Na slednjo ima Rok zelo dober odgovor: včasih nisva imela denarja, sva pa imela ogromno časa, danes imava več denarja in premalo časa ter preveč skrbi. Ja, to je del odraščanja 🙂

Moški in ženska na klifu blizu Wollongonga

To je najina prva fotka iz Avstralije, 10 let nazaj

Samostojnost in iznajdljivost

Preden sva šla na najino prvo potovanje v Avstralijo, sama še nisva potovala. Jaz sem se vedno imela za samostojno osebo, a vseeno, ko sva bila kar naenkrat sama v Avstraliji, ko je bilo treba najti avtobus, hostel itd. je bilo drugače. Morala sem pogoltniti negotovost in vprašati za pot. Nikoli mi ni bilo prijetno govoriti angleško z ljudmi, ki jim je to materni jezik. Zdelo se mi je, da delam preveč napak in da se bom osmešila. A, ko moraš, moraš. In tako sem tudi ta strah postopoma izgubila.

Saj, kasneje tekom naslednjih potovanj so prišle še hujše situacije, ko nismo govorili nobenega skupnega jezika. Takrat je treba biti iznajdljiv: uporabiti roke, aplikacije, vzeti v roke pisalo in kaj narisati … Velik del samostojnosti in iznajdljivosti pri potovanjih predstavljajo finance: da sva sposobna privarčevati denar za potovanja, da potem na potovanjih z njim preudarno ravnava, da se znajdeva in na tak način kaj manj zapraviva.

Bomo zmogli? Bomo ja! 🙂

Največ samostojnosti sva se naučila tekom najinih praks v tujini, ko sva živela vsak sam nekje daleč od doma, stran od staršev, prijateljev in drug drugega. Takrat sva se morala zelo hitro naučiti, kako poskrbeti zase, kako si urediti zdravnika, mesečno vozovnico, kje urediti registracijo na upravni enoti in podobno.

Sprejemanje in potrpežljivost

Najina prva potovanja so bila neke vrste test, ali sva za skupaj. Ali lahko preživiva skupno potovanje in se vmes ne pobijeva 🙂 Zaenkrat sva še živa, tako da očitno sva test prestala 🙂 Seveda sva se prepirala, ampak konec koncev sva se skupaj “obrusila”, se prilagodila drug drugemu, se sprejela taka kot sva in sedaj lažje funkcionirava. Ne vem, kako bi drugače prišla do določenih ugotovitev kot pa na potovanjih.

bele sipine Al Khaluf, Oman

Rada se imava … včasih bolj, včasih manj 🙂

Saj se imava rada, ampak ko je en lačen, drugi utrujen, na ljubezen malo pozabiva. Takrat iz človeka butnejo tiste prvinske potrebe in treba se je naučiti, kako svoj ego potlačiti in kako še vseeno funkcionirati skupaj. Najprej sva se ves čas prepirala. Rok je kar naenkrat postal siten in vse je bilo narobe. Šele po nekaj letih potovanj sem ugotovila, da je to zato, ker je lačen! Jaz lahko cel dan hodim naokoli in preživim samo od parih grižljajev čokolade, Rok pa mora pojesti nekaj konkretnega. Sedaj ga že toliko poznam, da opazim to obnašanje in brez da bi mi kaj rekel, poskrbim, da nekaj pojeva.

PREBERI ŠE  Prestop v Madridu - kako ga najbolje izkoristiti

Na potovanjih sva se naučila tudi sprejemanja drugih ljudi, drugih kultur, ver, barv kože. Kdor samo sedi doma in gleda poročila, ima gotovo slabo mnenje o Arabcih. Najbrž si misli, da so tam sami teroristi, ali pa da je Afrika vsa okužena s smrtonosnimi boleznimi. Ko pa enkrat potuješ v tiste kraje, pa vidiš, da temu sploh ni tako, da tam živijo zelo prijazni, gostoljubni ljudje, ki nimajo veze s teroristi in tudi okužiš se ne kar takoj, ko svoj nos pomoliš tja.

Skupinsko slikanje v afriški državici Lesoto

Pomembno vlogo pri učenju sprejemanja pri nama igra tudi couchsurfing. Preko tega naju ljudje v tujini sprejmejo v svoj dom, oz. midva sprejmeva popotnike v svojega. Sprejmeva tujega človeka in mu odpreva vrata svojega stanovanja. Učimo se en od drugega, izvemo zanimive stvari o razlikah in podobnostih naših kultur, ver in držav.

Odgovorno potovanje

Sploh v zadnjem času veliko razmišljava o odgovornem turizmu oz. popotništvu. Potovanja so vedno bolj razširjena, vedno več ljudi hodi po svetu in vsi iščemo skrite kotičke, kjer bi se izognili ostalim turistom in doživeli nekaj pristnega. Ampak konec koncev smo vsi turisti in vsi po malem uničujemo pristnost destinacij. Vseeno pa se trudiva, da svoj vpliv na obiskan kraj čim bolj omejiva, ne podpirava slabih navad domačinov, izkoriščanja živali za turistične namene ipd.

Po drugi strani pa poskušava skupnosti, kraju tudi kaj vrniti – kolikor je to pač možno. Tu je veliko polemik, kaj je prav in kaj ni. Ali s tem, ko v revnejše države nesemo darila, delamo še večjo škodo? Ali je prav, da najamemo lokalnega vodiča ali je boljše uradnega? Za te stvari ni fiksnega odgovora. Sva pa mnenja, da je svet za to, da se na potovanjih občuduje, opazuje in kot pravi angleški rek: “Take nothing but memories, leave nothing but footprints” (vzemi le spomine, pusti le odtise stopal, nič drugega).

Morant Point Lighthouse plaža, prekrita s smetmi

Pogled, ki nama je vzel dih – v negativnem smislu. Plaža je bila prekrita s plastiko! Morant Point, Jamajka

Hvaležnost

Ko danes gledava nazaj, na tisto prvo potovanje in na vsa ostala, ki so sledila, sva lahko le hvaležna. Hvaležna sva, da sva živa in zdrava, da lahko okolico, tuje kraje, nove okuse, barve, vonjave … sprejemava in doživljava. Hvaležna sva za raznolikost sveta, da je toliko lepot na našem planetu in da se praktično za vsakim vogalom skriva nekaj zanimivega.

Hvaležna sva, da živiva v Sloveniji, ki jo sedaj še toliko bolj ceniva. Ni nama več samoumevno, da iz pipe priteče pitna voda ali da lahko greva mirno hodit v naravo in se ne bojiva ali divjih zveri ali pa oboroženih ropov. Obožujeva zeleno naravo, naše gozdove, jezera, gore! Itak, gore, to nama je najljubše. Hvaležna sva za mir v Evropi – naj traja čim dlje! Hvaležna sva za slovenski potni list – ni idealen, a nama odpira toliko možnosti: neomejeno gibanje po Evropi, za številne države ne potrebujemo vize oz. za tiste, ki jih, so načeloma postopki za članice EU dokaj enostavni.

Slovenija je tako zelo rodovitna!

Znanje o potovanjih

Seveda sva se z vsemi temi leti naučila tudi veliko o načrtovanju potovanj. Poiskati letalsko karto nama je “mala malica”, rezervirati hostel, hotel, apartma … ni lažjega, najeti avto – brez problema. Večkrat ko greva skozi te postopke, bolj so nama domači. Tudi samo planiranje potovanj poteka veliko hitreje. Imava že kar nek tih dogovor, kdo poskrbi za katero stvar, kdo kaj plača, točno veva, katere cene so sprejemljive, kaj je drago in kaj poceni za določeno destinacijo in tudi za naju na splošno. Da bi še drugi lahko tako z lahkoto potovali, pa piševa blog in deliva svoje izkušnje in ugotovitve. Npr. tole je objava z nasveti za poceni potovanja: Kako so lahko najina potovanja tako poceni?

Na poročnem potovanju v Kambodži

 

PREBERI ŠE  Eno leto po Gringo tripu: spomini, spremembe

Zavedava se, da so potovanja privilegij, pri nama pa so postala tudi že najin življenjski stil. Vesela sva, da sva odkrila to strast v najinem življenju, da imava potovanja, ki naju povezujejo, navdihujejo in nama dajejo teme za pogovor, ideje za skupne projekte in da je to način, kako aktivno preživljava svoj skupen čas.

Sreča je, ko sva skupaj in obiskujeva nove kraje

PS: sem šla preštet, v koliko držav sva potovala skupaj: 44! 🙂 Število dni na potovanjih je pa res preveč 🙂

Komentiraj

Lahkih nog naokrog