Letošnja zima je po dolgem času res radodarna s snegom in glede na to, da so meje večinoma zaprte, imamo še toliko več časa, da užijemo zimsko radost na domačih tleh. Tule sva zbrala najine top ideje in tole so najini najlepši zimski izleti v Sloveniji.
Najini najlepši zimski izleti na Gorenjskem
Zmrznjen slap Peričnik
Slap Peričnik se nahaja v Dolini vrat. Pozimi je navadno cesta od Mojstrane v dolino Vrat zaprta, zato je treba približno 1h peš do slapu. Ampak ni prehudo, saj gre pot večino časa naravnost. Na koncu pa naš čaka fenomenalen slap Peričnik. Kadar je zima dovolj mrzla, da slap zmrzne, je še posebno lep. Celotna stena je polna ogromnih ledenih sveč. Prekrasno.
Pokljuka
Ena in edina, Pokljuka. Nama najljubša. Planota nad Bledom, Bohinjem in Jesenicami na drugi strani s prekrasnimi razgledi na Julijske Alpe. Visoke smreke, temni gozdovi in prekrasne planine, ki so pozimi prekrite s snegom. Pokljuka je pravi zimski raj.
Na Pokljuko greva ali samo na izlet, na sprehod po Rudnem polju (kadar je časa bolj malo), s krpljami greva rada na planino Uskovnica ali pa na Zajamnike. Obe prekrasni planšarski planini, dokaj lahko dostopni tako pozimi kot poleti. Včasih pa greva kar nekam, za nosom, na naključno planino. Vsake toliko pa se spraviva tudi na tekaške smučke in Pokljuka je v tem primeru tudi najina prva izbira.
Velika planina
Velika planina je taka “ljubljanska” klasika za zimski izlet. Planina se nahaja nad Kamnikom, dostop pa je iz prelaza Kranjski Rak. Od parkirišča je hoje približno 1h do Velike planine oz. 45 minut do Male planine. V pravi zimi (kot je letošnja) je gor na Veliki planini pravi zimski raj. Zasnežena pokrajina, zasnežene smreke, zasnežene pastirske koče in razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe na eni strani ter ljubljansko kotlino na drugi strani. Nazadnje sva Veliko planino obiskala popoldan in ujela prekrasen sončni zahod gor.
Sicer pa je na Veliki planini tudi smučišče – edino v Osrednjeslovenski regiji. Pomemben podatek v korona časih 😉 No, če ne smučat, pa se da gor vedno tudi sankat.
Dolina Tamar
Tamar je ena taka tipična zimska izletniška točka. Peš se gre od Nordijskega centra v Planici, potem pa ves čas po cesti, kjer ni hujših vzponov. Hoje je približno 1h, razgledi na koncu, pri koči pa so fenomenalni. V lepem vremenu se vidi mogočni Jalovec, ki se dviga direktno nad Tamarjem. Nedaleč pa sta tudi dva slapova: slap Nadiža ali pa slap Črne vode. Priporočava obisk med tednom ali pa na ne najbolj sončen zimski dan – tako se izognete gneči, ki je sicer pogosta za Tamar.
Še to: kadar je dovolj snega, so tudi v Tamarju urejene tekaške proge. Jaz sem že šla s tekaškimi smučkami do Tamarja in nazaj in povem lahko, da je prav prijetna rekreacija.
Vršič
Pri Roku doma so imeli navado, da so takoj, ko je zapadel prvi sneg v sezoni, šli na Vršič – malo na sneg. Midva greva sicer na Vršič bolj sredi zime, ko je že res veliko snega gor. Z avtom se peljeva, kolikor se pač da visoko, naprej pa peš. Najina najljubša kratka tura je od samega prelaza Vršič na vrh gore Vršič. Hoje je približno pol ure, razgledi pa so tako na eno stran, kot tudi na drugo stran – vedno fenomenalni. Gazenje po snegu, sonce, blišč ledu …Prava zimska pravljica. Priporočava uporabo krpelj ali pa derez, odvisno od razmer.
Španov vrh
Tole je za naju nedavno odkritje. Španov vrh se nahaja nad Jesenicami, natančneje nad Planino pod Golico. Včasih je bilo tu smučišče, letošnjo zimo sicer naprave niso delovale, proge pa so bile vseeno steptane. Tako da je to idealno za sankanje pa tudi (turno) smuko. Na Španov vrh je približno 1h hoje. Pot ob smučišču je izredno strma, če pa poiščemo kakšno stezico med drevesi, ki ne gre tako direktno gor, pač pa bolj cik-cak, pa je bolj znosno. Španov vrh je visok 1334m, ravno dovolj, da je pozimi prekrit s snegom in da ponuja prekrasne razglede. Navdušilo naju je dejstvo, da se s Španovega vrha vidijo tako Julijci, kot tudi Karavanke in pa celotna Ljubljanska kotlina. Prekrasno.
Zgornje Jezersko
Jezersko je en prelep, a manj poznan košček Slovenije. Nahaja se “na koncu sveta”, cesta gre iz Kranja skozi Šenčur, Preddvor, potem pa skozi ozko dolino reke Kokre, pa po ovinkih in na koncu, tik pred avstrijsko mejo, pridemo na Zgornje Jezersko. Tam pa lahko rečemo samo še “waw”. Prelepa narava v objemu Kamiško-Savinjskih Alp, par stopinj hladneje kot drugod poskrbi, da je pozimi Planšarsko jezero zamrznjeno. Če pa slučajno ni dovolj mrzlo, pa je za drsanje na voljo manjše umetno zaledenelo drsališče. V okolici pa so urejene tekaške proge ali pa sankališče. Kar komu paše 🙂
Dom pod Storžičem – sankanje
Dom pod Storžičem je idealna sankaška destinacija. Nama celo ljubša kot pa Ljubelj. Namreč pot do Doma pod Storžičem je nekoliko bolj položna, predvsem pa ni tako hudih serpentin kot so na Ljubelju. Izhodišče je v Lomu pod Storžičem, oz. še naprej v vasi Grahovše. Vzpon do Doma pod Storžičem se priporoča po peš poti, spust s sankami pa po cesti. Hoje je za dobro uro (1h 15 minut), dol pa ste precej hitreje. Midva sva navadno sem hodila na nočno sankanje.
Ljubelj – sankanje
Ljubelj je mejni prehod z Avstrijo, tam od Tržiča malo naprej. Današnji mejni prehod se nahaja tik pred vstopom v tunel, stari mejni prehod pa je bil na vrhu prelaza Ljubelj. Danes je ta stara cesta zaprta, a ostaja dovolj široka in urejena za sankanje. Približno 1h hoje je od parkirišča pa do vrha starega Ljubelja, dol pa gre kar hitro. Kolikor si pač upate. A previdnost vseeno velja: cesta je strma, ovinki pa ostri. Da ne bo koga vrglo iz ovinka 😉
Sankanje na Ljubelju je pravo adrenalinsko doživetje. Strma cesta in ostri ovinki naredijo svoje
Tole so najine top destinacije za zimske izlete. Seveda obstaja še veliko drugih, manj poznanih, manj obljudenih kotičkov za zimsko radost, ampak tole so najine prve ideje, ko razmišljava, kam bi pozimi šla. Potem pa pridejo še Lom pod Storžičem, Menina planina, Krvavec itd. Uživajte, kamorkoli boste šli.