Korita Mostnice – izlet v Bohinju in zvit gleženj

2,6K

Začetek sezone je, pomlad, ko sva še brez prave pohodniške kondicije. No, pa en dan prej me je Rok zvlekel tečt okoli Rožnika. Ne na Rožnik, ampak okoli! 10km za začetek sezone ? Torej, bolečine v mišicah naslednji dan, pa že tako bolj brez kondicije, plus da se nama ni dalo zgodaj vstajat … Iskala sva nekaj ležernega za izlet naslednji dan. Kaj bi bila primerna ideja za nedeljski izlet v naravo? Ne preveč hoje, predvsem pa ne preveč vzpona, vseeno pa nekaj lepega in zanimivega? Malo s prstom po zemljevidu (khm, dejansko z miško po GoogleMaps) in v oči nama je padla soteska v bližini Bohinjskega jezera: Korita Mostnice. Opis na spletu je obljubljal položno peš pot in pa krasna naravna korita. Zmenjeno, greva torej proti Bohinju, pogledat Korita Mostnice!

Korita Mostnice – osnovne informacije

Korita Mostnice so dolga približno 2km in globoka največ okoli 20m. Če vam številke ne pomenijo veliko (tako kot meni ne), vam povem po domače. Korita so noro lepa, noro globoka in precej dolga. Ta 2km pomeni približno pol ure hoje ves čas ob koritih in ves čas norih razgledov in “Oh” in “Ah” vzdihov. So sicer malo manjša od Soških korit, ampak meni vseeno izredno lepa.

Izhodišče za Korita Mostnice

Izhodišče za pot ob Koritih Mostnice je na koncu vasi Stara Fužina. Tam je plačljivo parkirišče, kjer pač parkiraš avto in potem peš dalje.

Ne se hecat z redarji v Bohinju! Dajte plačat tisto parkirnino, ker če je ne boste, boste skoraj 100% dobili kazen. Res ves čas preverjajo. Je pa kar malo smotano, saj moraš plačati vnaprej za določeno število ur. Midva sva si nekako zračunala, da bo 3h dovolj, da prideva do slapu Mostnice in nazaj. Pa sva se kar konkretno uštela. In potem je bila panika in hitenje nazaj, da ne bi pokasirali kazni. Na srečo, so bili redarji tam, ko je bil najin parkirni listek še veljaven, ampak nekateri niso imeli te sreče in so kljub le nekaj minutni zamudi, dobili kazen.

Pot ob Koritih Mostnice do slapu Mostnice

V uvodu sem napisala, da so Korita Mostnice dolga 2km. To sicer drži, ampak peš pot nas pelje še naprej do doline Voje in na koncu do slapu Mostnice. Vsega skupaj je približno 6km od parkirišča pa do konca, torej do slapu Mostnice. In potem še enkrat toliko nazaj. Pot gre ves čas po ravnem, vzponov in spustov je res minimalno. Idealno za moje razbolele noge ? Gre za dobro označeno in shojeno pot. Izgubiti se je praktično nemogoče. Prelepi razgledi pa so zagotovljeni.

Vstopnina za Korita Mostnice

Poleg parkirnine, je potrebno plačati še vstopnino za ogled Korit Mostnice oz. za nadaljevanje poti. Od parkirišča je približno 10 minut hoje do točke, kjer se pobira vstopnina. Na tej poti se da videti Hudičev most (most nad izredno ozkimi in visokimi koriti) in pa par korit. Potem pa plačaj 3€, če želiš nadaljevat. Na srečo v teh spomladanskih dneh še ne pobirajo vstopnine in sva si lahko Korita Mostnice pogledala brezplačno. Saj razumem, da vzdrževanje poti nekaj stane, ampak vseeno … narava bi morala biti dostopna vsem. Nisem ravno pristaš pobiranja vstopnine za vsako potko ali slap. Izlet za 2 osebi do slapu Mostnice torej stane 6€ za vstopnino in še vsaj 6€ za parking. Drag je postal tale Bohinj.

Korita Mostnice – najin velikonočni izlet in spet zvit gleženj

Na sprehod ob Koritih Mostnice in do slapu Mostnice sva se odpravila na veliko noč. Štart je bil po obilnem velikonočnem zajtrku, ki bi že lahko bil kosilo. Torej, štartala sva relativno pozno. V Stari Fužini sva parkirala na označenem parkirišču (drugje se itak ne da v Bohinju) in potem plačala parkirnino. Nekako se nama je zdelo, da bodo 3h zadostovale. Na hribi.net piše, da je do slapu Mostnice 1h 20 minut hoje. Pa navadno sva še malo hitrejša, kot tam piše.

Hudičev most

Že po parih korakih sva prispela do Hudičevega mostu, prve znamenitosti na poti. V zvezi s tem mostom kroži zabavna legenda: gradnja mostu (dal ga je zgraditi Žiga Zois za potrebe prevoza železove rude v 18. stoletju) je bila težka in naporna. Kar so delavci čez dan zgradili, se je ponoči porušilo. Pa so potem rekli, da naj kar hudič ta most gradi, ker oni ga že ne bodo. In res, hudič je zgradil most, ampak v plačilo je želel prvo dušo, ki bo šla čez most. Pametni Bohinjci pa niso čez poslali kakšnega sovaščana, pač pa so čez most vrgli eno telečjo kost. In za njo je stekel vaški pes, čigar dušo je vzel hudič. Ampak, ko je videl, da je dobil pasjo dušo in ne človeške, je bil tako jezen, da je menda z repom podrl ograjo na mostu.

Jaz bi danes, v 21. stoletju rekla “ubogi kuža”, ampak pustimo legendo. Most je odličen za pogled v globino korit Mostnice.

Korita Mostnice

Okoli korit Mostnice pelje krožna pot. Midva sva se ves čas držala leve in si tja-grede korita pogledala z ene strani, nazaj-grede pa sva šla prav tako po (najini) levi in si korita pogledala še z druge strani. Bi rekla, da je “druga leva”, torej najina pot nazaj oz. če se gre od parkirišča, desna pot skorajda bolj razgledna. Več je možnosti za postanek in razgled na globoka korita, več je možnosti za fotografijo. Pa še s te strani sva opazila skalo, imenovano Slonček, ki sva jo prej zgrešila.

Na začetku te poti je koča, kjer se navadno pobira vstopnina, a na srečo je na veliko noč letos še niso pobirali. Sva pa v koči prebrala zanimiv “grafit”. Poglej sliko spodaj in se nasmej ?

Dolina Voje

Po približno 45 minutah hoje (in postankov za občudovanje korit Mostnice) sva prišla do Koče na Vojah. To je začetek doline Voje, kjer se prej ozka dolina reke Mostnice nekoliko razširi. Tam sva se potem sprehajala med tradicionalnimi kamnito-lesenimi pastirskimi kočami (ki mislim, da so danes večinoma že vse preurejene v vikende). Na srečo sva bila tam dovolj zgodaj, da živine še ni bilo na paši. Glede na najino izkušnjo oz. bližnje srečanje z bikom v Argentini, sva rajši čim dlje stran od krav ?

Slap Mostnice (slap Voje)

Pot po dolini Voje se je kar vlekla. Razgledi so sicer čudoviti: midva v globoki dolini, nad nama pa čisto zasnežene gore. A počasi naju je ura začenjala priganjati. Na poti sva bila že več kot uro in pol, pa še nisva prišla do slapu. Ampak se nisva obrnila. Greva do slapu Mostnice, menda je lep in se splača. In res. Ko sva končno prišla do slapu Mostnice, naju ni razočaral. Res je veličasten. Vsega skupaj sva do sem potrebovala kar 1h 50min. Precej več kot sva pričakovala. Verjetno se vseeno nekje pozna tistih 10km teka prejšnji dan ?

Slap Mostnice ali slap Voje je približno 20m visok slap na koncu doline Voje in je bil cilj sprehoda. Torej, Korita Mostnice – dolina Voje – slap Mostnice/slap Voje. Po malici in krajšem počitku naju je čakala še pot nazaj. Tokrat sva se ves čas držala druge strani reke Mostnice in tako videla korita Mostnice še z druge strani.

Spet zvit gleženj

Rok ima tendenco, da si zvija gleženj. Vsakih nekaj let se mu to zgodi. Nazadnje je bilo to, ko sva se spuščala s slovaškega hriba Vyhodna Vysoka – takrat je bilo to že sedmič, da si je zvil gleženj in “zrel” je bil za fizioterapijo. Po fizioterapiji se je gleženj okrepil in Rok se je rad pohvalil, da je sedaj gleženj končno v redu in se mu ne zvija več kar tako med navadno hojo. Vse do tega dne. Bila sva že tik pred parkiriščem, samo še par korakov je bilo do konca najinega sprehoda. In tam je Rok na ravnem nekako čudno stopil in si zvil gleženj! Že OSMIČ! Postopek je že kar utečen. Najprej par minut stokanja, potem pa hitro nogo v hladno vodo. Na srečo je čisto zraven tekel manjši potoček, kjer je bil en ravno prav velik tolmunček za Rokov gleženj. Ko si ga je približno pohladil, pa je bilo treba še “odtancati” do avtomobila. Doma pa na kilograme ledu na gleženj in počitek.

Ne glede na tale neprijeten zaključek, je bil sprehod ob koritih Mostnice in do slapu Voje čudovit in ga priporočava za kakšen nedeljski izlet v Bohinju. Pa pazite na svoje gležnje ?