8.mesec na potovanju – najboljše, najslabše in stroški

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

8.mesec najinega Grigo trip-a oz potovanja po Južni Ameriki. Lahko bi mu rekli tudi prvi podaljšek 🙂 V tem mesecu sva se po več mesecih poslovila od gora in hladnega vremena in prišla spet na toplo. Prve dni sva bila navdušena nad vročino, kratkimi rokavi itd. Sedaj pa že spet sanjava o hladnejših temperaturah Peruja ali pa Patagonije.

par ob sončnem zahodu v Tayrona NP

Vročina, morje, sonce. O tem sva sanjarila dolgo časa

V preteklem mesecu sva potovala malo po Ekvadorju in veliko po Kolumbiji. Ekvador je bil za naju pravi balzam. Urejena država, zmerne cene, prijazni ljudje, super poceni bencin … Same pohvale imava za to relativno majhno državo. Po obisku “središča sveta” oz. ekvatorja (zame že drugič), čudovite lagune Cuicocha in avanturističnega kraja Baños, sva se podala na dolgo pot v Kolumbijo. Ta država pa je spet cel »teksas«. Ceste so slabe, cestnine nenormalno drage, veliko je tudi policije in vojske na cesti, kar nakazuje na dejstvo, da se v tej državi še vedno nekaj dogaja. A vseeno, kot turista nisva imela nobenih težav z varnostjo, sva pa uspela videti res veliko lepih stvari.

ekvator

Na ekvatorju! Po 7 mesecih sva z južne poloble spet prišla na severno.

Začelo se je z obiskom roza reke Caño Cristales, ki je presegla vsa pričakovanja. Nadaljevala sva z arheološkimi ostanki Tierradentro in nato je sledil ogled manjše puščave Tatacoa. Velikost te puščave morda malo razočara, ampak lokacija kampa, tik nad robom puščave pa je bila vredna obiska. Preko hribov in dolin sva se odpeljala do »Zona Cafetera«, to je predel Kolumbije, kjer gojijo vso tisto slavno kolumbijsko kavo. Seveda ni šlo brez obiska »fince«, kavne plantaže in slavnih palm v Valle de Cocora. Čeprav nisva ravno ljubitelja mest, pa naju je Medellin res prijetno presenetil. Mesto je veliko več kot le ostanek kartelskih vojn zloglasnega Pablo Escobarja. Je prava arhitekturna poslastica.

puščava Tatacoa

Puščava Tatacoa

Iz Medellina sva se spet odpravila čez hribe in doline (teh je v Kolumbiji res veliko) do zanimih naravnih bazenčkov v reki Las Gachas in odlično pelzališče La Mojarra. Od tam pa tokrat bolj kot ne po ravnem na karibsko obalo! Končno plaže, morje … ampak tudi komarji, mušice in vročina 🙂 Nacionalni park Tayrona obljublja najlepše kolumbijske plaže in potrdiva lahko, da so plaže res čudovite.

ženska v las gachas bazenčku

Naravni bazenčki Las Gachas

Kaj je bila najboljša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: Nabiranje svežih, zrelih mangov. Kolumbije sem se veselila tudi z vidika mangov. Cel čas potovanja po Južni Ameriki »zamujava« sezono mangov. V Braziliji je bila ravno mimo, v Ekvadorju bodo mangi zreli kasneje, zato sem res upala na Kolumbijo. A tudi tu je večina dreves polna zelenih mangov. Potem pa sva kar nekje, sredi neke makadamske ceste našla eno drevo, pod katerim je ležalo na stotine rumenih, zrelih, sočnih mangov. Bila sem v mango-nebesih 🙂

mango

Mango! Vse sem sama nabrala!

Rok: Kopanje v naravnih »jacuzzijih« v reki Las Gachas. Malo me je spomnilo na meni zelo ljubi Pekel pri Borovnici, le da so tu tolmunčki kar sredi rečne struge. Res noro, kako je voda izdolbla to naravno kopališče

las gachas kolumbija

Uživancija na polno, osvežitev v naravnem bazenčku sredi rekel

Kaj je bila najslabša stvar v tem mesecu potovanja?

Katarina: Dolga, predolga vožnja iz Salenta do Medellina. Navigacija je naračunala približno 5h in pričakovala sva, da če štartava okoli poldneva, bova še po dnevni svetlobi prišla do Medellina. Potem pa je bilo na cesti toliko delovnih zapor, izmeničnega prometa, počasnih tovornjakov … da sva za pot potrebovala debelih 9h. V Medellin sva tako prišla pozno zvečer in totalno izmučena.

ženska za volanom

Ko sem poskušala voziti Jeep Willys, letnik 1975

Rok: Biti priča pretepu z mačetami. V Kolumbiji sva se peljala skozi manjše mestece in očitno so imeli neke nemire. Katarina je še razmišljala, da bi skočila v trgovino po kruh, jaz pa sem ravno v tistem trenutku videl, kako je en moški napadel drugega z mačeto. Na srečo je bila skrhana in možaku ni uspel odsekati roke, ampak vseeno je bilo grozljivo. Nobene trgovine danes, samo vozi dalje in to hitro!

PREBERI ŠE  Kolumbija - nasveti za potovanje

 

Česa sva se naučila?

Katarina: Tu v Južni Ameriki, ljudem ne smeš verjeti na besedo. Vse moraš sam še 100x preveriti. Npr, vprašava, kakšna cesta, je slaba? Odgovor: Ne, ne, dobra cesta, kar pojdita. In potem je to navadno ena slabših cest, kar sva jih kadarkoli vozila! Ali ta notar naredi tudi apostile? Seveda, vsi naredijo! Pri notarju pa povedo, da pravzaprav noben notar ne dela apostile, pač pa samo konzulat ali ambasada … primerov je še veliko, ampak jaz sem vedno naiva in si mislim, saj če so domačini tako rekli, bo pa že držalo. Pa navadno ni tako. Jao, Južna Amerika!

konzul v Limi overja dokumente

Overjanje dokumentov za prodajo avtomobila

Rok: Opažam dvoplastnost turizma. Sploh tu v Kolumbiji se to zelo pozna. Po eni strani jim turizem koristi, saj prinaša denar, razvoj države. Npr. do nedavnega so vso dobro kolumbijsko kavo izvažali in za domačine je ostala le kava 3.razreda. Potem pa so začeli prihajati turisti in iskati odlično kolumbijsko kavo. Dolga leta je niso našli v Kolumbiji, sedaj pa se že najde kakšen lokal, kjer strežejo tudi tisto najboljšo kolumbijsko kavo. To je nekako dobra stran turizma. Primer slabe pa je bila plaža v bližini Cartagene. Sicer verjetno zelo lepa plaža, bel pesek, palme, ampak sedaj je vsa poseljena. Vsak je postavil na plaži svojo kočico, kjer ponuja nastanitve, koktejle, hitro prehrano … še več, vsaka ta kočica ponuaja tudi najem ležalnikov na plaži, ki stojijo prakitčno v morju! Tako ne ostane nič več od plaže. Samo še grozno nadležni prodajalci, ki imajo samo ceneno robo. Žalostno.

kolumbijska kava

Kam gre vsa odlična kolumbijska kava? V izvoz!

Koliko sva v tem mesecu zapravila?

Glede na to, kako drage so cestnine v Kolumbiji, sva presenečena, da so stroški tega meseca vseeno relativno nizki. Zaradi zadržkov glede varnosti v Kolumbiji tudi večinoma ne spiva na divje, pač pa sva več v kampih oz. varovanih, plačljivih parkiriščih. Kakorkoli, za 1 teden Ekvadorja in približno 3 tedne Kolumbije sva zapravila 1526€, od tega:

  • za hrano 310€
  • za bencin in cestnine 540€
  • za prenočišča 138€
  • za vstopnine 253€
  • za avto (manjša popravila, zavarovanje za Kolumbijo) 116€
  • in za ostalo (sim kartice, pranje, provizije, dobrodelne prispevke) … pa še 169€

V naslednjem mesecu bova na žalost prodala najin avto. Najprej sva bila vesela, da sva našla kupca v Kolumbiji, sedaj pa sva žalostna, ker se s prodajo zaključuje eno res fino obdobje najinega življenja. No, ampak do prodaje je še nekaj časa, tako da bova avto izkoristila do konca. Potem pa … še ne greva domov! Zamislila sva si še krajši podaljšek, brez avta in greva v kraje, kamor bi z avtom težko prišla (oz. sploh ne bi mogla) … Upava, da bo lepo 🙂

par na plaži v Tayorna np

Lep pozdrav s karibske obale Kolumbije!

Komentiraj

Lahkih nog naokrog