Kolumbijska kava: od semena do skodelice kave

2,8K

Kolumbijska kava je znana daleč naokoli kot najboljša kava na svetu. Ampak zakaj? Zakaj je kolumbijska kava tako dobra? Zakaj sploh v Kolumbiji kava tako dobro uspeva? Kako sploh pridemo od neke rastline pa vse do prave kave, ki jo lahko popijemo? In konec koncev, kakšno kavo pijejo Kolumbijci? Vsa ta vprašanja so se nama porajala, zato sva se odločila, da se v Kolumbiji podučiva o kavi.

Kolumbijska kava

Arabica

Kavo se deli na 3 različne vrste: arabico, liberico in robusto. Vsaka ima svoje značilnosti, recimo vsebnost kofeina, okus ter specifično področje, kjer raste. Najbolj redka je kava liberica, ki raste v Afriki v Liberiji pa tudi Ugandi in Angoli. Robusta je domača v Indoneziji in Vietnamu, je bolj kisla in ima več kofeina. Kot že ime pove, je ta rastlina bolj robustna, saj lahko raste v hladnejših pogojih in je odporna na več bolezni. Arabica pa je kava, ki jo večina ljudi pozna in pije in je tudi zvrst, ki jo pridelujejo v celotni Kolumbiji. Je najbolj sladka izmed treh sort in vsebuje manj kofeina.

Zona Cafetera

Idealni pogoji za rast arabice so ravno v Kolumbiji, ki se nahaja blizu ekvatorja. Kava uspeva na pobočjih gričev, kjer rastline dobijo ravno pravo količino sončnih žarkov, veliko dežja ter ne prevroče ali premrzlo podnebje. Kava arabica v Kolumbiji uspeva na nadmorski višini okoli 1400 – 1900m. Na tej višini v Kolumbiji nikoli ne pride do zmrzali, prav tako pa ni nikoli res hude suše. Zanimivost: kava je senčna rastlina (tako kot tudi kakav), kar pomeni, da ima rajši senco, kot pa direktno sončno svetlobo.

V Kolumbiji obstaja področje, imenovano Zona Cafetera, kjer je največ kavnih nasadov in tudi največ industrije, povezane s kavo. To področje se nahaja južno od Medellina in severno od Calija. Ko se voziš po tem področju, se kavne nasade vidi praktično povsod, tako kot pri nas na Štajerskem ali Dolenjskem vinograde.

Finca Buenos Aires

Za ogled postopka pridelave in priprave kave, se je treba zglasiti v “finci”, to je neke vrste kmetija, ki se ukvarja s kavo. Ogromno jih je in izbira ni lahka. Midva sva se odločila za obisk fince Buenos Aires, ki se nahaja v bližini kraja Salento. Že samo Salento je čudovito kolonialno mesto, tam blizu so slavne kolumbijske palme v Valle de Cocora (več o palmah je tule), poleg tega pa je v okolici tudi ogromno kavnih nasadov. Finco Buenos Aires sva izbrala zato, ker so jo hvalili, da je ogled zelo interaktiven, poleg tega pa je pot iz Salenta do fince Buenos Aires izredno zanimiva.

Namreč javni prevoz je v obliki prastarega Jeepa, natančneje: naš Jeep je bil iz leta 1975, notri pa se nas je peljalo 15 ljudi. Midva sva bila na srečo dodeljena na sprednje sedeže poleg šoferja, ostali pa so se drenjali zadaj na improviziranih sedežih, ali pa so kar stali na zadnjem odbijaču. Izkušnja, ki zagotovo pripomore k super doživetju.

Od semena do zrnja kave

Sajenje

Gojenje kave se začne s sajenjem. Tekom najinega interaktivnega obiska fince Buenos Aires so nam dali v roke nekaj vrtnarskega orodja, sadike in nam pokazali lončke, kamor naj te sadike posadimo. V naslednjih 10 mesecih bodo rastline zrasle do višine 40cm in bodo primerne za presajanje ven na polje. Mi smo teh 10 mesecev malo pohitrili in se kar peš sprehodili do nasadov, kjer so imeli mlade sadike. Še 1,5 leta potrebujejo, da poženejo prve cvetove, iz katerih kasneje zrastejo kavna zrnja.

Trgatev

Trgatev zrelih kavnih zrn je dvakrat na leto. Prva poteka od aprila do junija, druga pa septembra in oktobra. Kavo se pobira izključno ročno, saj zrna ne dozorijo istočasno in je treba vsako zrnje pogledati ter se odločiti, če je že dozorelo. Pobiralci kave so sezonski delavci, ki so plačani glede na količino nabrane kave. Tarifa je 400 COP (kolumbijskih pesov) na kilogram, kar je približno 0,15€/kg nabrane kave! Nabiralci kave pravijo, da je to dobro plačano delo, nama pa se je zdelo plačilno precej borno.

Kadar po nesreči poberejo tudi nezrela ali preveč zrela zrnja kave, jih ne zavržejo, pač pa jih uporabijo za pripravo kave nižje kvalitete. (Več o kvalitetah kave v Kolumbiji piše na koncu.) V času najinega obiska se je prva trgatev ravno zaključila, druga pa se še ni začela, zato tudi nismo uspeli najti veliko zrelih zrn. Vsak jih je uspel nabrati le nekaj. A za izkušnjo je bilo dovolj, saj sva ugotovila, da nabiranje kave sploh ni enostavno opravilo. Ali ste vedeli, da lahko sveže kavno zrno tudi pojemo? Okus sicer ni nič kaj pretirano dober (za razliko od kakava, ki ga naravnost obožujeva).

Predelava zrn

Nabrana kavna zrnja gredo najprej v prvi mlin, kjer se jim odstrani ovoj. Sledi 12 – 14h fermentacija kavnih zrn, nato pa jih dajo v vodo. Slaba semena splavajo na površino in jih odstranijo, dobra, ki ostanejo na dnu pa sperejo ter jih raztresejo po ravni strehi, kjer se naslednje 2 tedna sušijo na soncu. Zadnji korak je še eno pregledovanje zrn, kjer spet izločijo slaba zrna, nato pa sledi korak praženja, ki se navadno odvija izven fince (kmetije), v večjih “tovarnah”. Praženje je tisti korak, ki lahko določi grenkobo kave – odvisno od tega, kako dolgo samo praženje traja. Ampak načeloma je to korak, kjer kavna zrna dobijo značilno obliko, saj med praženjem vsako zrno dvakrat poči – kot kokice (pop corn)!

Kakšno kavo pijejo Kolumbijci?

Ne boste verjeli, ampak povprečen Kolumbijec pije kavo 3. kvalitete. To je kava, ki je narejena iz najslabših zrn. Iz tistih najmanj zrelih! Pa ne zato, ker si Kolumbijci ne bi mogli privoščiti boljše kave, pač pa zato, ker se pač taka kava v Kolumbiji prodaja. Najboljša kolumbijska kava, torej kava 1. kvalitete gre vsa v izvoz in je za domače potrebe praktično nič ne ostane. Kava 2. kvalitete je recimo znamka Juan Valdez, ki sva jo sicer midva poznala kot top kolumbijsko kavo. Pa vendar, je to le drugorazredna kava. Sklep torej, v Kolumbiji ne računajte na to, da boste lahko dobili odlično kolumbijsko kavo. Le-to je boljše kupovati v tujini. Edini kraj, kjer se da kupiti ali spiti kolumbijsko kavo 1. kvalitete so fince, ki na koncu vodenega ogleda ponudijo skodelico kave. Šokantno, kajne? Naju je vrglo na rit 🙂