1. mesec na potovanju – najboljše, najslabše in česa sva se naučila

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Prvi mesec potovanja po Južni Ameriki je minil kot bi trenil. Pa saj tudi nisva cel mesec zares potovala. Prvi teden po prihodu v Čile sva urejala vse potrebno za nakup avtomobila in šele, ko sva imela vse dokumente in avto opremljen, sva se lahko odpeljala proti jugu.

Sledilo je približno 10 dni tistega pravega potovanja, odkrivanja, pohodništva … potem pa so že bili tu božični prazniki. Le-te sva preživela v Argentini, v slovenskem domu v kraju Bariloche. Okoli božiča se je potovanje malo umirilo, bila sva bolj stacionirana in sva uživala v toplem vremenu in prazničnem vzdušju (več o najinem božiču najdeš tule: Najin poletni božič v Argentini). Sledil je povratek v Čile in hiter skok nazaj v Santiago, kamor nama je znanec prinesel Rokov tele-objektiv. Ker sva bila že več kot 1000km stran od Santiaga, sva avto parkirala na neki bencinski in se v glavno mesto Čila odpeljala z nočnim avtobusom. Tako sva prihranila na času in denarju. Pa tudi izredno udobni so ti avtobusi!

Mislila sva, da sedaj pa se potovanje spet začenja, a naju je ustavilo slabo vreme. Tako sva namesto direktno v Patagonijo zavila na otok Chiloe in čakala, da se dež umiri 🙂 No, sedaj pa sva končno v severni Patagoniji na znani Carreteri Austral. To je cesta, ki pelje ob čilski strani Andov: med fjordi, ledeniki in gorami. In vreme je za ta del Čila kar v redu. Samo parkrat na dan dežuje 🙂

par v patagoniji

Srečna v Patagoniji

Kaj je bila najboljša stvar v tem prvem mesecu potovanja?

Katarina: najboljše je to, da imava čas, da se lahko ustaviva in spočijeva. Všeč mi je, da se nama ne mudi ves čas in da ni nič narobe, če se kakšen dan parkirava že recimo po kosilu in tam malo “zabluziva”. Bereva knjige, planirava nadaljno pot, pogledava film, piševa blog, se učiva španščino … Paše! Od ogledov in doživetij na poti pa mi je bil najbolj všeč Crater Navidad. Tako črna pokrajina, tako divja in drugačna. Res noro!

Crater Navidad, Čile

Rok: tudi jaz se strinjam, da je super to, da se nama ne mudi in sva bolj sproščena kar se tiče časa. Kadar sva se ustavila na eni lokaciji za več kot pol dneva in sem imel čas eksperimentirati s fotoaparatom. Takrat tudi nastanejo najlepše slike. Najbolj všeč pa mi je bil Cerro Castillo. Noro lepa gora in kakšna barva lagune pod njo. Nenormalno.

Cerro Castillo, gora v čilu

Cerro Castillo, Čile

Kaj je bila najslabša stvar v prvem mesecu potovanja?

Katarina: kadar se skregava. Skoraj vedno je to neka stresna situacija in je ne znava obvladati, pač pa se začneva kregat. In potem se nimava kam umaknit, saj je avto majhen, izven avta pa tudi ne veš, kam boš prišel. 🙂 Druga stvar pa je bil Rio Cochamo Valley, kamor sva šla hodit. Prišla sva pozno, mudilo se nama je, da naju ne ujame tema, potem pa je bila pot tako zelo blatna in polna konjskih iztrebkov, da je bilo praktično nemogoče hoditi. Stran vržen čas in denar, bi rekla.

ženska pohodnica prečka reko

Prečkanje reke v dolini Rio Cochamo

Rok: Najhujša je bila druga noč v avtomobilu, ko sva se parkirala v dolini Valle de los Condores in je začelo snežiti. Celo noč sem slabo spal in se spraševal, če bova zjutraj lahko prišla ven. Druga stvar pa je bila, ko sva ugotovila, da nama strešna torba pušča. Dež nama je tako namočil vso plezalno in kamping opremo. Sledilo je tri dni negotovosti in stalnega sušenja opreme, potem pa sva le našla nadomestno torbo.

valle de los condores, dolina v čilu

Valle de los Condores, Čile

Česa sva se naučila?

Katarina: pomivanja posode s sodo bikarbono! 🙂 Grozno mi je bilo pomivati posodo v potoku in vanj spuščati detergent. Za božič smo se srečali z Manco in Gašperjem, slovenskima popotnikoma, ki že pol drugo leto potujeta po Južni Ameriki, in povedala sta mi za sodo bikarbono. Življenje je lažje od takrat. Poleg tega pa sem se naučila oz. spoznala določene Rokove lastnosti, kako reagira v stresnih situacijah, kaj je tisto, kar ga najbolj vrže iz tira.

ženska pomiva posodo v naravi

Pomivanje posode v naravi, park Nahuelbuta, Čile

Rok: Učim se in spoznavam Katarino ter njene lastnosti. Hkrati pa noro uživam v eksperimentiranju z novim fotoaparatom Nikon Z6.

večer ob jezeru Congiullio

Večerni pogled v parku Conguillio, Čile

 

PREBERI ŠE  Nasveti za divje kampiranje

Koliko sva v tem mesecu zapravila?

Celoten strošek preteklega meseca je 2539€. Strošek je visok zaradi urejanja avtomobila, nakupa zavarovanja za avto, notarja itd. V tem znesku ni vštet sam nakup avtomobila.

Za potovanje po Argentini (1 teden) in Čilu (3 tedne)

  • za hrano 485€ (naredila sva si veliko zaloge za potovanje po Patagoniji)
  • za bencin in cestnine 696€
  • za prenočišča 230€
  • za vstopnine 89€
  • za avto in vso dodano opremo 896€
  • in za ostale drobnarije, sim kartice, darila za domov … pa še 142€

 

V naslednjem mesecu naju čaka Patagonija. To pomeni veliko hoje po hribih, česar se že zelo veseliva. Samo upava pa lahko, da bo vreme primerno in bova lahko realizirala vse planirane vzpone in pohode. Držite pesti 😉

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Content is protected !!