Carretera Austral je cesta, ki vodi vzdolž Andov po čilski, torej zahodni strani. Poteka med krajema Puerto Montt in Villa O’Higgins. Med popotniki Carretera Austral velja kot bolj odročen del Čila, kjer prevladuje spremenljivo vreme (vsi oblaki iz Atlantika se tu zaletijo v Ande in spustijo vso svojo mokroto ravno nad Carretero Austral), slabe ceste (velik del še vedno ni asfaltiran) in visoke cene (seveda, če je pa tako odročno). Naju vse to ni prestrašilo in sva prevozila velik del Carretere Austral, nad katero sva bila navdušena. Tole so najini razlogi, zakaj je cesto Carretera Austral vredno prevoziti ne glede na vse te njene »slabe« lastnosti in zakaj je Carretera Austral najlepša cesta v Čilu.
Carretera Austral – najlepša cesta v Čilu
Noro lepi razgledi in raznolikost
Naju je na Carreteri Austral najbolj navdušila pokrajina. Za vsakim ovinkom je nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj zaradi česar ti čeljust dol pade. Ko sva se vozila tam, so najini pogovori zveneli takole: »Blablabla … oooo, šit! Poglej to! Noro! Omg, ne morem verjet, kako lepo je to! …« in spet »Blablabla … waaaw! Pazi to, lej to goro, travnik, lej konje, lej to cesto, kako se vije. Kako je lepo!«
Cerro Castillo
Najlepši izmed razgledov na Carreteri Austral je bil pogled na goro Cerro Castillo in na čudovito modro jezero pod njo, Laguno Castillo. Vzpon do Miradorja (razgledne točke) ni prezahteven, razgled pa naravnost božanski in ostaja najina top izkušnja do sedaj. Več o tem pa na blogu: Cerro Castillo, najlepši špičak Patagonije.
Park Patagonia in živali
Park Patagonia velja za najboljšo »safari« destinacijo v Južni Ameriki, saj se tam nahaja ogromno živali, ki jih lahko vidimo v divjini. Najlažje je videti gvanake (sorodnike lame), najtežje pa verjetno pumo. Poleg teh, pa so v Parku Patagonia še zajci, kondorji, dihurji, detelji, pasavci, nanduji in drugi. Več o safariju pa v objavi: Park Patagonia.
Jame Capillas de Marmol
Jame Capillas de Marmol so naravni tunelčki in jame na jezeru Lago General Carrera. To jezero je 2. največje jezero v Južni Ameriki (takoj za jezerom Titikaka) in je čudovite turkizne barve. Z dolgoletnim valovanjem je voda izdolbla čudovite luknje, jame in tunele v ogromne marmorne skale ob robu tega jezera. S tem dolbenjem so se pokazale tiste prave barve marmorja: siva, ki se prepleta z belo in črno. Vzorci, ki so se tako pojavili so prav hipnotični 🙂 Na izlet do jam se gre ali v večjem čolnu ali pa v kajaku – odvisno od vremena in fizičnih sposobnosti.
Neobljudenost
Kljub temu, da je o Carreteri Austral veliko napisanega na spletu, pa je ljudi, ki jo dejansko prevozijo, malo. K temu gotovo pripomorejo vse njene »slabe« lastnosti, opisane v uvodu. Ampak ravno to, da se je veliko ljudi ustraši, jo naredi še toliko bolj posebno. Ure in ure, kilometre in kilometre se voziš čisto sam in lahko uživaš v razgledih brez gneče.
Po najinem mnenju je Carretera Austral več kot vredna vožnje. Ceste sploh niso tako zelo slabe, kot se piše. Res je, da nekateri deli niso asfaltirani, ampak teh je iz meseca v mesec, iz leta v leto manj. Cene niso povsod visoke. So kraji, kjer so cene čisto zmerne – npr. večje mesto na poti, Coyhaique je relativno poceni, medtem ko je kraj Chaiten noro drag. Vreme pa je res izredno spremenljivo. En dan sončno, drugi dan deževno, pa spet sončno. Ampak, ko dobiš en lep dan, je celotna pot vredna vsega truda. Tako čudovita in raznolika pokrajina, obsijana s sončnimi žarki je nerealno lepa.