Da takoj šokiram vsakega bralca: na Sicilijo smo se odpravili kar z avtom iz Ljubljane – v dveh tednih smo tako naredili približno 3600km! In Sicilija je bila čudovita in vredna dolge vožnje. Tako lepih plaž v Sredozemlju še nisem videla, impresioniral me je tudi vulkan Etna oz. požgana okolica, pa sveže pomaranče in limone ter strašljive katakombe v Palermu … Ja, Sicilija je res zanimiva.
Pogled s Sicilije proti otoku Vulcano
Sicilija z avtomobilom:
Ker nas je bilo 6, se nam je zdelo edino smiselno, da se na pot odpravimo z avtomobilom. Seveda pa do Sicilije nismo šli direktno. V enem kosu smo šli do 1000km oddaljenega kraja San Giovanni Rotondo v severni Apuliji in nato tam preživeli še en cel dan – da smo si ogledali mesto in se malo spočili. Nato je sledila vožnja na drugo stran italijanskega škornja do Neaplja in Pompejev, ki smo si jih ogledali naslednji dan. Sledila je še ena daljša etapa oz. celonočna vožnja (cca 700km) od Neaplja do ožine Scilla, potem pa avto na trajekt in že smo bili na Siciliji. Zanimivo, na trajekt so poleg avtomobilov naložili tudi vlak!
S trajektom proti Siciliji
Nazajgrede smo si pot nekoliko skrajšali tako, da smo se del poti peljali z ladjo: iz Sicilije (kraj Milazzo) do Salerna, pristanišča v bližini Neaplja smo šli z nočnim trajektom. Ostalo nam je “le” še zadnjih 1000km iz Neaplja do Ljubljane po pregrešno dragi avtocesti.
Cestnine na tej poti so abnormalno visoke, prav tako je drag tudi bencin! Ampak, če je avto poln in se iz poti do Sicilije naredi še izlet, je vredno. Mi smo se na poti ustavili v San Giovanni Rotondo ter Pompejih. Kdor ima časa več, pa si lahko ogleda še marsikaj. Npr Toskano, Rim, Apulijo … odvisno od želja.
Kampiranje na Siciliji:
Kot je že v naši navadi, smo s seboj na potovanje vzeli vso kamping opremo in ves čas taborili. Na Siciliji smo se nameravali seliti po otoku, ampak že prvi kamp, južno od Sirakuz nam je bil tako všeč, da smo se odločili ostati tam. No, predvsem nam je bila všeč plaža v kampu 🙂 V višku poletja je na Siciliji dostop do morja res zlata vreden. Tako smo potem prvo polovico potovanja po Siciliji bivali na jugovzhodu otoka ter delali enodnevne izlete po okolici. Kasneje smo se preselili še v kamp v kraju Milazzo na severu Sicilije, ki je postal naše drugo izhodišče za raziskovanje severnega dela otoka.
Mivkasta plaža pred kampom pri Sirakuzah
Potopis – Sicilija:
Sirakuza
Mesto sem poznala iz risanke Sinbad, kjer so ga opisovali kot najveličastnejše in najpomembnejše pristaniško mesto v Sredozemlju. Ogledali smo si arheološki park, ki se lahko pohvali z griškim amfiteatrom (Sicilija je bila nekoč grška kolonija) ter votlino imenovano Dionizovo uho. Od kod ime, se sprašujete? V prvi vrsti zaradi oblike votline, saj spominja na uho. Ni pa zanemarljiv podatek, da so bili v tej votlini zaprti raznorazni ujetniki. Zaradi akustike votline, se zvok odlično prenaša do vrha skale in tako je Dioniz lahko ves čas prisluškoval pogovorom svojih ujetnikov. Julija je tam raslo tudi ogromno limon, ki so kar ležale naokoli. Ena, dva, tri in nahrbtniki so bili polni, naslednje dni pa smo pridno pili limonado 😀
Taormina
Kraj naj bi človek obiskal zaradi lepe plaže Isola Bella in ostankov grške naselbine. Nam se je zdela Taormina predvsem zelo turistična. Mene je rahlo spominjala na Opatijo, saj najstarejši hoteli izvirajo že iz 19. stoletja, ko se je tu začel razvijati turizem. In čudovita plaža? Ja, saj je lepa, ampak tiste plaže v okolici Sirakuz so veliko lepše 😉
Najlepša plača v Taormini: Isola Bella. Ob oseki se pride peš do tiste skale sredi zalivčka.
Caltagirone
Prvi izlet iz Sirakuz je bil v mesto Caltagirone, ki je znano kot center sicilijanske keramike in ga krasi 142 stopnic z ročno pobarvanimi keramičnimi ploščicami. To je pa tudi vse, kar je za videti v tem majhnem mestecu. No, pa veliko prodajalnic keramike in drugih spominkov.
Stopnice iz keramičnih ploščic – idiličen pogled
Realnost keramičnih stopnic 🙂
Etna
Končno je prišel dan, ko smo se odpravili na najvišji vulkan v Evropi, ki sega kar 3350m visoko. Nameravali smo parkirati spodaj in se z gondolo odpeljati do zgornje postaje. Ampak smo se nekje izgubili in prišli na goro z druge strani. Tam ni bilo več gondole, pač pa bi se lahko samo še s posebnimi terenskimi avtobusi peljali više. A tudi ne do vrha. Avtobusi peljejo le do višine 2900m, do vrha pa je še kar nekaj višinskih metrov vzpona. Cene avtobusne vožnje so bile noro visoke, časa za celoten vzpon pa nismo imeli, zato smo se odločili, da se kar lepo peš sprehodimo naokoli. In kakšna nora pokrajina! Vse črno, skurjeno od vulkanskih izbruhov. Prav vidi se, kje je nazadnje tekla lava, saj so tisti deli bolj črni v primerjavi s starejšimi tokovi lave. Tako nore, drugačne, nezemeljske pokrajine še nisem videla.
Še nasvet: Kljub temu, da smo bili na Siciliji julija, je bilo na tej višini kar hladno, veter pa je občutek hladu še povečal. Torej, obvezno je imeti s seboj jakno!
Nora črna, požgana pokrajina pod Etno!
Milazzo
Za drugi del potovanja smo se prestavili na severno obalo Sicilije in se utaborili v bližini kraja Milazzo. Plaža tu je čisto nasprotje tiste v okolici Sirakuz. Tam na vzhodu otoka so beli klifi, vmes pa peščene plaže. Tukaj, pri Milazzu pa je plaža iz drobnih temnih kamenčkov vulkanskega izvora. Ko pa greš v vodo, pa ti po dveh korakih zmanjka tal pod nogami – tako strma je obala!
Plaža v Milazzu. Čudovita, ampak strma!
Palermo
Iz Milazza smo se odpravili še na izlet v Palermo. Že prej smo vedeli, da je mesto noro kaotično kar se tiče prometa, a vseeno, da je tako kaotično, pa nismo vedeli 🙂 Po doživetem vsekakor ne priporočam vožnje po Palermu. Zanimali sta nas samo dve stvari: Cerkev v Monreale, ki ima čudovite mozaike ter Kapucinske katakombe. Sploh slednjih sem se kar malo bala, saj mi je teta, ki jih je nedavno obiskala, povedala, da je bilo to za njen želodec preveč in je ogled predčasno zapustila. V čem je problem? V katakombah imajo mumificirane ljudi! Težko bi rekla, da so to okostnjaki, ker niso, saj imajo na sebi obleke, pa tudi še nekaj kože in las. In verjetno ravno zato, ker ti mrtveci stojijo pokonci, oblečeni v duhovniške obleke, stvar izpade prav strašljiva. Cerkev v Monreale nad mestom Palermo je bolj prijetna 🙂 Pravijo ji tudi ponos srednjeveške umetnosti, saj je celotna notranjost cerkve v mozaiku, pri čemer pa prevladujejo zlate ploščice. Res božansko in vredno ogleda!
Najlepši mozaik v cerkvi Monreale
Podeželje
Ena izmed bolj zanimivih stvari na Siciliji je bilo podeželje. Prazni kraji, napol porušene stavbe in vasice, kjer se je ustavil čas, kjer nihče ne govori italijansko, pač pa le sicilijansko, kjer ne vedo, kje so Benetke, kaj šele Slovenija … potem tam sredi nekje pa najdeš pekarno z najboljšo sicilijansko hrano … Ja, to je tisto pravo doživetje potovanja po Siciliji.
Naključna vas na Siciliji. In najbolj zanimivi prometni znaki 🙂
Sklep
Julija je na Siciliji sicer vroče, ampak številne plaže, kjer smo se lahko spotoma ohladili, so naredile počitnice čisto znosne. In kljub visoki turistični sezoni julija Sicilija ni prenatrpana s turisti. Italijani imajo dopuste šele avgusta – takrat pa se je boljše odpraviti kam drugam 🙂
Najlepše sončne zahode smo opazovali iz kampa v Milazzu