Skupinica štirih študentov smo šli s 15 let starim Clio-tom v Sarajevo na pred-novoletni izlet. Zakaj pred-novoletni? Ker za silvestrovo nismo dobili proste nastanitve 🙂 V Bosni in Hercegovini smo torej preživeli le 2 dni. Prvi dan vožnja do Sarajeva, čevapčiči za kosilo in večerjo, vmes pa malo po mestu. Naslednji dan pa smo si ogledali olimpijski center na obrobju mesta Sarajevo in bosanske piramide na poti domov. Glede na mrzlo vreme je bilo ogledov ravno prav 🙂
Ikona Sarajeva
Kratek pred-novoletni izlet v Bosno in Hercegovino
Pot do Sarajeva
Že sama pot do Sarajeva je zanimiva: ko smo prišli čez mejo v Bosno in Hercegovino, se avtocesta konča in začne se sicer razgledna, a precej počasnejša vožnja. In če imaš tam tujo registracijo, je že najmanjša prekoračitev hitrosti razlog, da te oglobijo. Tako smo za 7km/h prehitro vožnjo dobili kazen v višini 100 konvertibilnih mark (cca 50€). Policist mi je izročil nek listek in mi povedal, da moram globo poravnati na upravni enoti nekega mesta … Meni nič jasno, kam, kje, kako, zakaj? “Može platiti tu?” Poskušam z nekaj hrvaščine … “Pa može, 25 eura.” Ok, meni je v redu, njemu v redu, plačam in se že peljemo dalje 🙂
Zasneženo Sarajevo
Ogled Sarajeva
Iz Sarajeva mi bo najbolj v spominu ostalo nakupovanje ponarejenih Louis Vuitton torbic na tržnici na Baščaršiji, prijazen gospod, ki nam je razkazal Gazi Husrev begovo mošejo in nam razložil vse o islamu in islamski arhitekturi in sprehod skozi staro mesto. Aja, pa da ne pozabim na čevapčiče, ki smo jih jedli za vse obroke 🙂
Ogledali smo si tudi Latinski most, kjer se je zgodil atentat na avstrijskega prestolonaslednika, kar je bil povod za prvo svetovno vojno. Tam sva potem midva ponovno uprizorila ta dogodek in s tem zabavala številne mimoidoče.
Leta 1984 je Sarajevo gostilo zimske olimpijske igre, ki so bile prve zimske igre v kateri koli izmed komunističnih držav. Poleg tega je takrat Slovenec Jure Franko v veleslalomu osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo. Danes je od iger ostala ena sama žalost. Večina olimpijskih objektov je zapuščenih in propadajo (npr. bob steza in skakalnice), ostalo pa je smučišče Jahorina, ki obratuje še danes, a v času našega obiska ni bilo dovolj snega za smučanje, razstava o jugoslovanskih športnikih, olimpijski stolp in nekaj slik maskote Vučko. Bob steza je sicer še danes popularna varianta za spust s kolesom 🙂 A pozimi tega nismo mogli izkusiti.
Bosanske piramide – mit ali resnica?
Zadnji postanek na našem izletu so bile bosanske piramide. O tem smo brali na spletu in ker so bile informacije mešane, smo se odločili, da je to stvar, ki si jo je nujno treba ogledati. Splošna javnost namreč ni prepričana o njihovem obstoju 🙂
Visoška piramida od daleč. A kdo sploh vidi piramido?!
Res, da smo bili mi tam pozimi, ko so bile “piramide” prekrite s snegom, ampak moje mnenje ne bi bilo drugačno tudi ob kakšnem drugem letnem času: Bosanske piramide so samo zgodbica. Meni to deluje kot navadni hribi, ki imajo mogoče res obliko piramide, ampak vse je naravno. Tu ni bilo nikakršnega človeškega dela vloženega in tudi nemogoče je, da bi bojda Iliri postavili nekaj tako velikega in visokega, potem pa bi te piramide narava ohranila v originalni obliki, samo prerasla bi jih jih s travo in gozdom.
Teli kamni dajejo privržencem teorije o bosanskih piramidah zagon za nadaljnje delo
