Glavni namen najinega izleta je bil obisk San Marina, a ker je to tako majhna državica s še manjšim glavnim mestom, sva se ga nagledala zelo hitro. Kaj sedaj? Kam bi še šla? Italijanska okolica San Marina ponuja kar nekaj zanimivih stvari. Najbolj poznano je mesto Rimini z rimskimi in srednjeveškimi ostanki ter lepo peščeno plažo (za poletne mesece). Poleg Riminija pa sva našla še nekaj zanimivih gradov v okolici.
Znameniti Tiberov most (Ponte di Tiberio) v Riminiju
Izleti v okolici San Marina
Rimini
Najbližje večje mesto je Rimini, ki sam po sebi ni nič posebnega, a ker sva bila že tam, sva se malo sprehodila skozi staro mestno jedro. Ogledala sva si nekaj rimskih ostankov: Avgustova vrata, amfiteater in najbolj znana stvar – Tiberov most, ki datira v 1. stoletje po Kr! Zanimive so še srednjeveške stavbe iz časa vladavine družine Malatesta. Rodbina je znana predvsem po razuzdanem življenju. A zgraditi so dali tudi cerkev, Tempio Malatestiano. Kar me je presenetilo, so kipi posameznikov iz rodbine Malatesta v cerkvi, postavljeni nad stranske oltarje kot kakšni svetniki!
Nekdanja ribja tržnica v Riminiju z lepimi arkadami
Grad Montebello
Naslednji postanek je bil manjši grad oz. utrdba na hribu Montebello, 25km zahodno od Riminija. Kaj naredi ta grad poseben? Legenda o deklici po imenu Azzurina (iz italjanščine: modra deklica).
V srednjem veku se je lastniku gradu rodila hčerka, ki je bila albin. Da bi njena mama dekličino drugačnost prikrila pred ostalimi, ji je lase barvala z naravnimi barvami (drugačni barv takrat še niso imeli :)). Očitno se je stvar malo ponesrečila in deklica je imela modre lase! Od tod je prišlo ime Azzurina. Ker so v tistem času albini veljali za hudičeve poslance, niso bili ravno najbolj priljubljeni, nasprotno, večino so jih prej ali slej pomorili, da bi preprečili hudičevo delovanje preko njih. Zato so seveda starši Azzurino ves čas imeli gradu, na varnem. Poleg tega pa sta jo spremljala dva stražarja.
Legenda o izgubljeni albinki še živi
Bil je prvi poletni dan, 21. junij, ko se je deklica igrala s svojo žogo. Zakotalila se ji je po stopnicah v klet. Azzurina je stekla po žogo, stražarja pa zanjo. Preden sta uspela dohiteti deklico, sta zaslišala prediren krik. Ko sta končno prišla v klet, je bila le-ta prazna, našla nista ne Azzurine, ne žoge. Pravijo, da je grad “požrl” malo albinko in jo drži za svojimi zidovi. Vsako leto na 21. junija pa naj bi njeni kriki še vedno odmevali po gradu.
Grad San Leo stoji na visoki skali, ki se na eni strani že ruši …
Grad San Leo
Za konec sva se odpeljala do še enega gradu, San Leo, še 30km proti zahodu. To pa mora videti vsak, ki potuje po tem delu Italije! Kakšna impresivna skala, ki se dviga več kot 100m nad okolico. Na vrhu skale pa grad, utrjen z vseh strani, z vsaj meter debelimi zidovi! Verjamem, da nihče ni nikoli niti poskušal napasti te utrdbe! Zaradi pomanjkanja časa inisva šla v utrdbo na vrhu klifa, sva se pa sprehodila prav do roba klifa in pogledala dol v globino. Ne priporočam nikomur, ki se boji višine! 🙂
Ko sva se vozila okoli gradu, sva opazila, da skala na eni strani že poka in glede na barvo kamenja sodeč ne tako dolgo nazaj, se je en večji del skale tudi odlomil. Impresivno!
V kratkem času sva videla res zanimive stvari, predvsem pa sva našla nekaj, kar ni v vsakem Lonely Planet vodiču označeno kot “must see”, našla sva nekaj novega in turistično še ne preveč obleganega.
Tule je še zemljevid najinega potepanja v okolici San Marina:
Zemljevid izlet San Marino
