3-dnevni izlet v Italijo: Trst, Gradež, Bologna, Ravena in Benetke

2,K

Italija je vedno dobra izbira za krajši izlet, počitnice ali daljše potovanje. Naša zahodna soseda je polna zgodovine, čudovite arhitekture, umetnosti, lepih plaž, visokih gora … da ne govorimo o Italijanski hrani. In sploh ni treba daleč, da doživimo te stvari. Tole je najin 3-dnevni izlet v Italijo: Trst, Oglej, Gradež, Ravena, Bologna in Benetke. Ogledala sva si predvsem umetnostno-zgodovinske stvari: mozaike, cerkve in katedrale, najstarejšo univerzo.

3-dnevni izlet v Italijo

Italija je vedno dobra ideja za izlet čez mejo. Italija je kljub bližini izredno zanimiva s pestro zgodovino in svetovno popularnostjo. Benetke, na primer, kamor hodijo ljudje s celega sveta, so nam praktično za vogalom in tako zelo dostopne, da jih sploh ne cenimo dovolj. Tale izlet v Italijo smo izvedli v zgodnji pomladi, ko še ni pretirane gneče na turističnih točkah, hkrati pa je Italija že toplejša in prijetnejša od še hladne Slovenije.

Trst in okolica: cerkev na Vejni, grad Miramare, Devinski grad

Santuario Monte Grisa oz. Marijino svetišče na Vejni

Prvi postanek je bil tik za italijansko mejo, kjer smo si pogledali nenavadno betonsko trikotno cerkev. Verjetno ste že vsi opazili neko nenavadno trikotno zgradbo na griču nad Trstom, ki se jo vidi od daleč naokoli. Dejansko gre za cerkev, ki je posvečena Mariji. V italijanščini se imenuje Santuario Monte Grisa, v slovenščini pa je to Marijino svetišče na Vejni. Cerkev so začeli graditi leta 1959, po tem, ko je Trst dokaj dobro preživel drugo svetovno vojno. Cerkev je polna zanimive simbolike in nenavadne, ampak lepe arhitekture. Omenila bi le njeno obliko, ki je cerkvi prinesla tudi vzdevek “Fromaggio” ali sirček 😀 V sami cerkvi najdemo sliko slovenskega slikarja Toneta Kralja, ki je za stranski oltar sv. Cirila in Metoda upodobil ta dva svetnika. Kljub temu, da je cerkev betonska in na prvi pogled “težka”, pa je notranjost precej svetla in daje občutek, da prostor diha.

Castello di Miramare oz. Grad Miramare

Naslednji postanek je bil grad Miramare (nekateri ga imenujejo tudi Miramar), ki je imel v času našega obiska ravno razstavo o Pompejih. Grad Miramare je verjetno najbolj poznan po ljubezenski drami. Legenda pravi, da sta v gradu živela Charlotte Belgijska in njen mož Ferdinand Maksimilijan I., ki je bil brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ferdinand je bil vodja habsburške mornarice in tako se je večkrat odpravil v kakšno vojno. Z zadnje take odprave se iz Mehike ni vrnil, žena pa ga je še dolga leta vsak dan čakala na svojem balkonu. Stala je tam in gledala v daljno morje, da bi takoj uzrla njegovo ladjo, ko bi se vrnila iz vojne. Žal je Ferdinand v vojni padel in njegova žena ladje na obzorju nikoli ni pričakala. Zgodovinski podatki so malo manj romantični, ampak dejstvo je, da je bilo njuno bivanje v gradu Miramar zelo kratko.

Grad Miramare ponuja na ogled nekatere grajske prostore in opremo, v drugem delu gradu pa so prostori za različne razstave. Preverite na spletu, katera razstava je trenutno na ogled. Okoli gradu je tudi prekrasen park, vreden vsaj hitrega sprehoda.

Castello di Duino oz. Devinski grad

V bližini Trsta je še en grad: Devinski grad. Gimnazijci ali pa tisti, ki dobro poznate literaturo, se boste spomnili, da je pesnik Reiner Maria Rilke nekaj zim preživel na Devinskem gradu in tam ustvaril nekaj svojih najboljših pesmi. Jadransko podnebje mu je dobro delo tako za zdravje kot tudi za njegove pesniške navdihe.

Do gradu vodi prijetna sprehajalna pot (Rilkejeva pot), polna čudovitih razgledov. Pot do devinskega gradu traja približno pol ure (2km) in je primerna za vsakogar. Nobena posebna kondicija ni potrebna, saj gre pot večinoma le po ravnem.

Grado, Aquilea oz. Gradež in Oglej

Aquiliea je bilo nekoč izredno pomembno mesto, sedež oglejskega patriarha, ki je vladal bližnji in daljni okolici, tudi delu Slovenije. Danes se da v Ogleju videti arheološke ostanke, Gradež pa je predvsem obmorsko mesto z dolgo peščeno plažo, kjer smo na hitro skočili v morje preden smo se odpeljali dalje.

Bazilika Marije Vnebovzete v Ogleju oz. Basilica di Santa Maria Assunta di Aquileia

Bazilika v Ogleju je vredna obiska zaradi talnih mozaikov. Mozaik prekriva praktično celotna tla bazilike in s površino 760m2 spada med največje ohranjene mozaike iz časa zgodnjih kristjanov. Najverjetneje je bil mozaik narejen v 4. ali 5. stoletju, cerkev pa je bila potem tekom stoletij večkrat obnovljena in spremenjena. Glavna ladja ima tako elemente gotike in renesanse, kripte pod njo pa se lahko pohvalijo z bizantinskimi freskami.

Forum Romanum

Prav ste prebrali, tudi Oglej ima Rimski forum. Le-ta je precej podoben tistemu v Rimu, le da je nekoliko manjši. Rimski forum v Ogleju se nahaja v bližini prej omenjene bazilike, nedaleč pa je tudi Arheološki muzej, kjer si lahko pogledate še več ostankov iz rimskih časov.

Ravenna

Z ogledom mozaikov smo v Ogleju šele dobro začeli. Naša naslednja postaja je bilo mesto Ravena, ki je pa res poznano po svojih prekrasnih bizantinskih mozaikih. Ali ste vedeli, da je bila Ravena svoj čas glavno mesto Zahodnega rimskega imperija? Najlepši oz. najpomembnejši mozaiki so ravno iz tistega obdobja.

Basilica San Vitale

Bazilika svetega Vitala (San Vitale Basiclica) je prvi kraj, kjer smo se ustavili. Cerkev res ne razočara. Bazilika San Vitale je odlična mešanica vzhodnega in zahodnega sloga. To se odraža tako na arhitekturi kot tudi na dekoracijah. Glavna atrakcija te cerkve so seveda bizantinski mozaiki, zato smo najprej pohiteli do prezbiterija, kjer so po stropu razprostirajo prekrasni mozaiki. Prvi mozaik je nad oltarjem, kjer je prikazan Jezus odrešenik, angeli in svetnik sv. Vital. Prav tako sta zelo lepa tudi mozaika ob straneh. Eden predstavlja cesarja Justinijana in njegovo ženo Teodoro, na drugi strani pa imajo prizor iz Stare zaveze, potem pa so tam še apostoli in evangelisti.

Poleg mozaikov je v baziliki zanimiva še arhitektura: oktagonalna oblika cerkve, ki je značilna za bizantinsko arhitekturo ter kupola in baročne freske, ki so odraz zahodnega sveta.

Mausoleo di Galla Placidia

Tik ob baziliki stoji še ena zanimiva stavba, polna veličastnih mozaikov. Mavzolej je bil namenjen za Gallo Placidio, cesarjevo sestro, vendar je kasneje niso pokopali tam. Nič zato, najlepši mozaiki v Raveni so gotovo tudi mozaiki v mavzoleju. Celotna kupola v notranjosti je prekrita z modrimi ploščicami, med njimi pa so zlate zvezdice. Tako dobimo vtis nočnega zvezdnatega neba. Mavzolej v Raveni s svojimi mozaiki naredi res posebno vzdušje. Človek bi kar stal tam in občudoval to stvaritev. Izlet v Italijo je bil ravno zaradi teh mozaikov nekaj posebnega.

Bologna

Najdlje od doma smo se ustavili v Bologni. Bologna je znana predvsem po najstarejši univerzi v Evropi – po njej se imenuje tudi naš novi študijski program ;). Potem pa je tu še odlična hrana in pač lepo mesto, polno arkad in stolpov.

Arkade oz. Porticios

Bologna je znana po svojih arkadah. Menda je v srednjem veku veljalo pravilo, da nobena stavba ni smela biti zgrajena brez arkad. Dandanes so te arkade izredno praktične. Če recimo dežuje, imaš vedno streho nad glavo, prav tako tudi če pripeka sonce, lahko lepo hodiš po senci. V Bologni najdemo tudi najdaljše tako stebrišče oz. arkade na svetu. Pokrit pločnik (če mu lahko tako rečemo) se razteza vse od starega mestnega obzidja pa do cerkve Santuario di Madonna di San Luca, to je približno 4km v dolžino!

Piazza Maggiore ali Glavni trg

Glavni trg, Piazza Maggiore di Bologna je središče mesta, središče vsega dogajanja. Okoli tega trga je veliko znamenitosti Bologne. Najprej naj omenim nenavadno katedralo Basilica di Petronio, ki je zelo očitno nedokončana. Obstajata dve razlagi tega. Ena pravi, da jim je pač zmanjkalo denarja za gradnjo, druga pa, da se je takratni papež (to je bilo okoli leta 1390) odločil prekiniti gradnjo cerkve, saj se je bal, da bo novozgrajena katedrala večja in lepša od Bazilike sv. Petra v Vatikanu.

Na trgu je še Palazzo di Podesta – palača, ki je bila sedež prve mestne “vlade”, danes pa navdušujejo predvsem lepe arkade. Včasih so bile tam delavnice in prodajalnice različnih rokodelcev, danes pa predvsem prodajalcev spominkov. 🙂 Palazzo d’Accursio pa je bila nekoč mestna hiša. Trg Piazza Maggiore zelo zaživi tudi zvečer in je prijeten za večerni sprehod po mestu.

Stolp v Bologni – Torre degli Asinelli

Tudi Bologna ima svoj poševni stolp, ki je še višji od tistega v Pisi, le nagnjen je manj. Torre degli Asinelli je visok 97m in je najvišji od stolpov v Bologni. Ja, včasih je imela Bologna preko 100 takih stolpov, ki so služili vojaškim in obrambnim namenom. Do danes pa jih je ohranjenih le okoli 20. Med njimi je Torre degli Asinelli najvišji in nanj se da tudi povzpeti. Do vrha je malo manj kot 500 stopnic, kar je kar dobra kardio vaja 🙂 Ampak razgledi z vrha so pa fenomenalni in vredni naporov 😉

Teatro Anatomico – učilnica za anatomijo

Kot sem omenila že v uvodu, je v Bologni najstarejša univerza v Evropi. Ustanovljena je bila leta 1088, ampak prvi uradni statut pa je dobila šele v 14. stoletju. Glavna stavba nekdanje univerze se imenuje Archgimnasio in je bila zgrajena v 17 stoletju. Vsekakor vredna obiska, predvsem zaradi ene posebne učilnice: Teatro Anatomico to je učilnica za anatomijo. Celotna predavalnica je narejena iz lesa in lesenih okraskov. V sredini te prekrasne lesene sobane je bela marmorna miza, na kateri je ležalo truplo, ki so ga študentje preučevali. V steni predavalnice lahko vidimo tudi kukalo oz. luknjo, skozi katero naj bi inkvizicija spremljala predavanja in posredovala ob morebitnih pretirano naprednih temah 🙂

Benetke oz. Venezia

Na poti proti domu smo se ustavili še v slavnih Benetkah. Čeprav sva jih obiskala že velikokrat, so vedno lepe in vredne obiska. Tokrat smo si pogledali Benetke nekoliko bolj natančno. Ne samo Markov trg, pač pa še številne zanimive cerkve v okolici. V Benetkah sva pred leti doživela tudi že Beneški karneval, o katerem si lahko preberete tukaj: Beneški karneval.

Markov trg in Markova cerkev; Piazza di San Marco, Campanille, Basilica di San Marco

Glavna atrakcija in začetek vsake ture po Benetkah je seveda Markov trg oz. Piazza San Marco. Trg ima na eni strani mogočno, res mogočno in veličastno cerkev sv. Marka, na drugi strani zvonik Campanille. Campanille je s svojimi 99m najvišja stavba v Benetkah.

Bazilika sv. Marka, ki jo lahko občudujemo danes, je že tretja cerkev na tem mestu. Ta je bila postavljena v 11. stoletju. Zasnovana je bila v obliki grškega križa (to je enako-kraki križ) s 5 kupolami in sprednjimi arkadami. Notranjost cerkve sv. Marka v Benetkah je naravnost dih jemajoča. Stropovi so prekriti z zlatimi mozaiki, v površini 4250m2! Mozaiki predstavljajo najrazličnejše zgodbe iz Svetega pisma. Od Geneze (stvarjenja) pa vse do evangelistov s številnimi prizori vmes. Preprosto morate vstopiti v to cerkev in si jo pogledati.

Doževa palača in Most vzdihljajev, Palazzo ducale, Ponte dei Sospiri

Doževa palača je bila rezidenca beneškega doža in sedež takratnega političnega dogajanja. Zgradili so jo v 12. stoletju v gotskem slogu. Od zunaj je palača v roza-beli barvi, z arkadami, ki nekako definirajo celotni trg sv. Marka. Vredno si jo je ogledati tudi znotraj, saj hrani številne umetnine iz časa Beneške republike.

Most vzdihljajev oz. Ponte dei Sospiri povezuje Doževo palačo in beneške zapore. Ime je dobil po vzdihljajih, ki se jih je slišalo, ko so jetnike še zadnjič peljali od ječe na usmrtitev.

Most Rialto

Most Rialto je verjetno najbolj poznan beneški most, ki se razteza nad Canal Grande (Velikim kanalom v Benetkah). Za njegovo gradnjo so uporabili kamen iz Istre, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da je most podprt s kar 20.000 lesenimi pilati, ki se postopoma pogrezajo. Koliko časa bo most še stal ni znano, ampak zaenkrat je posebnost in ikona Benetk.

Cerkvi Santa Maria della Salute in Santa Maria Gloriosa dei Frari

Še dve pomembni in obiska ter omembi vredni cerkvi v Benetkah sta kupolasta, baročna cerkev Santa Maria della Salute in gotska opečnata cerkev Santa Maria Glorisa dei Frari.

Cerkev Santa Maria della Salute v prevodu pomeni Sveta Marija od zdravja. Cerkev so namreč zgradili v zahvalo za preživeto kugo oz. za konec epidemije kuge v Benetkah leta 1631. Kupolasta oblika cerkve z dvema zvonikoma je vidna od daleč in je nekako dobrodošlica za tiste, ki se do Trga sv. Marka pripeljejo z vodnim taksijem. Na zunanji fasadi cerkve lahko vidimo upodobitve nekaterih svetnikov in evangelistov, notri pa pride do izraza 8-kotna oblika cerkve in še več baročnih upodobitev svetnikov, baročnih oltarjev ter slik, vključno z deli znanega slikarja Tiziana.

Cerkev Santa Maria Glorisa dei Frari je po zunanjosti čisto nasprotje. Gotska cerkev v rdečkasti opeki ima veliko bolj jasne, ravne linije in bistveno manj ornamentov. Njena največja posebnost je glavni oltar v tipični gotski apsidi, kjer se bohoti eno največjih Tizianovih del: slika Marijinega vnebovzetja. Prav tako pa v cerkve Santa Maria Glorisa dei Frari najdemo tudi Tizianov grob. Tudi sicer je cerkev polna umetniških del renesančnih slikarjev, kiparjev in drugih umetnikov in zato res vredna obiska.

Otok Murano in slavno muransko steklo

Benetke so dejansko sestavljene iz večih otokov. Eden izmed njih se imenuje Murano in je znan po posebni vrsti rokodelstva: steklarstvo. Steklarstvo na Muranu je prisotno praktično že od vedno. Murano je imel posebne pravice v Beneški republiki in je bil namenjen le za steklarsko obrt. Že od srednjega veka dalje je muransko steklo slovelo po vsem svetu in ga najdemo v številnih gradovih in palačah kot odraz prestiža lastnikov. Za obiskovalce Murana je dandanes najbolj zanimiva sama demonstracija pihanja in oblikovanja stekla. In potem možnost nakupa. Mi smo seveda kupili tisi najbolj tipičen muranski spominek: steklenega konjička 🙂

 

V Benetkah tudi poteka slavni beneški karneval, ki je tudi posebno doživetje. To sva doživela in opisala v ločeni objavi, ki jo najdete tule: Beneški karneval.

Tale 3-dnevni izlet v Italijo je en tak super izlet. Ravno prav dolg in zelo zanimiv. Tokrat je bil poudarek na umetnostni zgodovini in ne toliko naravi (kar je sicer najina “specialiteta”), ampak nama je bil izlet izredno všeč in ga priporočava vsem ljubiteljem lepega. V Italiji pa se itak vedno najde nekaj lepega 🙂