Steklarna Rogaška – kje in kako nastajajo najlepši kristalni kozarci

1,K

Prav vsak v Sloveniji verjetno pozna Steklarno Rogaška, kajne? Čudoviti kristalni kozarci, vaze, pepelniki in še kakšna druga stvar se najdejo praktično v vsakem slovenskem domu. Včasih so bili kristalni kozarci tipično poročno darilo, sedaj pa so verjetno že bolj prestiž, kot pa vsakodnevno uporabljena stvar. Namreč kristal Rogaška je še ena redkih steklarn, kjer svoje izdelke delajo na roke (oz. pihajo steklo na usta). Midva sva si že dolgo želela imeti nekaj kristalnih kozarcev (tudi za poroko sva jih dala v poročno knjigo želja), hkrati pa taka kot sva – naju tudi zelo zanima, kako stvari nastanejo, kako poteka proizvodnja. In sva združila oboje: ogled proizvodnje v Steklarni Rogaška ter potem še nakup nekaj kristalnih kozarcev za domov.

Steklarna Rogaška – ogled proizvodnje

Vsak lahko gre na ogled proizvodnje v Steklarni Rogaška. Za ogled se morate prej najaviti – kontakt najdete na njihovi spletni strani. Obisk je najbolj smiseln med tednom dopoldne, ko obratuje večji del proizvodnje in takrat boste lahko tudi največ videli. Da pa se obisk izpeljati tudi ob sobotah, vendar je temu primerno manj delavcev v obratu.

Sedaj pa vas preko tega bloga popeljeva na ogled proizvodnje v Steklarni Rogaška. Najprej si pri vhodu nadanemo odsevni jopič, obute pa je treba imeti zaprte čevlje. Fotografiranje v proizvodnji ni dovoljeno (zaradi patentov) – fotografije iz proizvodnje, ki jih boste videli v tem prispevku, sva dobila s strani Steklarne Rogaška in so nama dovolili objavo. Vse kar je fotografirano v trgovinici in razstavnem prostoru pa so Rokove fotografije. Sedaj pa gremo na sprehod skozi steklarno!

Kako nastane steklo?

Osnovna surovina za steklo je kremenčev pesek, ki mu dodajo nitrate in karbonate za lepši lesk. V zmes vedno dodajo tudi 30% črepinj. Ja, prav ste prebrali, razbite kose stekla se ponovno uporabi, ponovno stali za novo steklo. Torej, kremenčev pesek in vse dodatke dajo v visokotemperaturno peč, na 1400°C, kjer se stali in nastane vroča kepa, ki jo v nadaljevanju steklopihači oblikujejo v želen izdelek.

Od staljenega stekla do kristalnega kozarca

Steklopihaštvo

V Steklarni Rogaška je za oblikovanje vsakega izdelka potrebnih 6 oseb, ki delajo usklajeno eden za drugim. En vzame staljeno steklo ven iz peči in ga malo pohladi, drugi poskrbi za predobliko (recimo, da naredi oval ali krog ali nekaj bolj ploščatega), naslednji potem steklo piha v kalup, sledijo manjši popravki in nato gre izdelek v posebno peč, kjer se počasi (okoli 6h) hladi. Temperatura v peči se postopoma znižuje, ko kozarci (ali drugi izdelki) počasi na tekočem traku potujejo skoznjo.

Kot zanimivost naj omenim, da so kalupi navadno leseni. To sicer pomeni, da se hitro obrabijo (zažgejo) in jih je treba pogosto menjat. V povprečju lesen kalup zdrži do 4h. Vendar pa edino les ne pušča madežev na steklu. Kovinski kalupi recimo, lahko naredijo steklo motno oz. umazano.

Brušenje

Ko je kozarec ohaljen, gre na brušenje. Najprej je treba odstraniti zgornji čep. Namreč, ko se steklo piha, ostane na vrhu kozarca neke vrste čep, del stekla. Tega je treba “odrezati” oz. odbrusiti stran, da kozarec dejansko postane kozarec (izgubi pokrov). Potem pa sledi brušenje vzorčkov, motivov na sam kozarec. Tudi to se dela ročno! Vsak kozarec posebaj najprej porišejo – na steklo narišejo želeni vzorec, potem pa ga eden izmed zaposlenih prime v roke in ročno zabrusi motiv. Nama je bilo to fascinantno videti. Kakšna natančnost je tu potrebna, da so vsi brusi, vrezi enako globoki, da vedno enako močno pritisnejo, pa da so vsi vrezi pod pravim kotom in da so na koncu kozarci iz iste serije dejansko skoraj enaki. Seveda je vsak kozarec unikaten, ampak do neke mere si morajo biti podobni. Noro, res!

Sledi poliranje s kislino, ki prej ostre robove od brušenja, zgladi.

Barvanje, peskanje, gravura, lepljenje

Določene izdelke je treba pobarvati – recimo doda se zlati rob ali pa kakšna druga barva. Tudi to se dela na roke. Ko je barva nanešena na kozarec, gre le-ta spet v peč, da se tudi barva zapeče. Je pa tu temperatura seveda nižja, da se steklo ne stopi.

Nekatere izdelke potem lahko peskajo. V tem primeru površina izgleda mat, je bele barve. Tako se recimo delajo razni pokali. Potem obstaja še en način poslikave oz. olepšave izdelkov –  gravura. V primerjavi z brušenjem, kjer se gre precej v globino, je graviranje samo površinsko. Z graviranjem lahko ustvarijo zelo natančne slike na steklu – recimo tudi kakšni portreti, fini napisi itd. Graviranje se dela individualno, med tem ko se brusi celo serijo. Logično potem, da so tudi gravirani izdelki med najdražjimi in najbolj unikatnimi.

Še zadnja skupina izdelkov pa so tisti izdelki, ki jih je treba zlepiti. Recimo kakšna skleda ali pa krožnik na podstavku. V tem primeru so naredili krožnik posebaj in podstavek posebaj, na koncu pa ju je treba zlepiti skupaj.

Čisto zadnji korak je tam, ko zatalijo robove. Da ima recimo kozarec lepo zaobljen rob in ne ostrega. Tu kozarci spet potujejo po tekočem traku mimo gorilnika, ki puha vroč ogenj na točno določeni višini. Kozarec je v stiku z ognjem le par sekund – dovolj, da se rob kozarca zatali, potem pa gre že dalje. Zanimivo, kajne?

Razstavni prostor in trgovina

Na koncu ogleda sva šla še v razstavni prostor, kjer imajo na ogled postavljene kakšne posebne izdelke. Recimo darila za kakšne športnike, politike, tudi papeža. Fascinantno je videti, kaj vse se da narediti iz stekla. Čisto na koncu pa smo prišli v trgovino. Izdelki Rogaška pač niso najcenejši, to se je treba zavedati. Midva sva se že doma malo pripravila, si pogledala na spletu, kateri kozarci so nama všeč oz. katere bi rada kupila. Ampak, ko šele vidiš kozarec v živo, se lahko odločiš, če ti je res všeč ali ne. Recimo en, ki je na spletu zgledal čudovito, nama je bil potem pretanek. Pač, bala sva se, da bi se nama prehitro razbil. Spet drugi, ki nama je bil doma tudi zelo všeč, pa se nama je potem zdel preveč robusten. Ampak na koncu sva našla nekaj, kar nama je bilo obema všeč. Sva si rekla, da je to zapoznelo poročno darilo od naju za naju 😉