Kar težko je verjeti, da je že drugi mesec potovanja za nama. Čas res hitro teče. V preteklem mesecu sva dokončno izgubila občutek za čas. Ne veva več, kateri dan v tednu je, ne kateri datum je danes. Prav tako tudi ne veva, koliko časa nazaj sva bila kje. Je bilo en teden nazaj, ko sva bila v El Chaltenu na trekingu, mogoče že dva, ali pa celo tri? To je res en poseben občutek 🙂
Sicer pa sva ta mesec peživela v Patagoniji. To je tako zelo čudovita pokrajina, da je kar težko opisati. Meniva, da bi vsak moral vsaj enkrat v življenju v Patagonijo. Uživala sva v razgledih na gore in ledenike, hodila sva po hribih in se spraševala, če je tolikšna lepota res možna.
Patagonija je noro lepa. Sploh ledeniki so naju čisto navdušili. Perito Moreno, Argentina
Kaj je bila najboljša stvar v tem prvem mesecu potovanja?
Katarina: Definitivno je bil to Huemul hike v Argentini. Posebno tisti dan, ko sva kampirala ob jezeru Viedma in opazovala ledenik, kako se lomi, potovanje ledenih gora (odlomljenih kosov ledenika) po jezeru in krušenje, obračanje in lomljenje le-teh.
Najlepši kraj na celotnem Huemul hike-u je 3. kamp ob jezeru Viedma
Rok: Puma! Videti to elegantno mačko, ki se večinoma skriva človeškim očem, je bilo nekaj najboljšega. Videla pa sva jo v “Pumini restavraciji” – tako se imenuje ena dolina v parku Torres del Paine.
Puma!
Kaj je bila najslabša stvar v prvem mesecu potovanja?
Katarina: ko sva mislila, da so naju okradli. Namreč, ko sva zapuščala hostel v Punta Arenas v Čilu, v torbici nisem našla svoje denarnice, niti Rok ni vedel, kje je njegova. Nisem prepričana, ali je bila hujša misel na to, kaj vse mi je bilo odtujeno (vozniška, denar, bančne kartice) ali Rokova reakcija, potem ko sem našla obe denarnici v nahrbtniku in se je začel dreti name. Nekam je pač moral stresti svojo jezo in strah 🙂
Rok: Močan veter v Patagoniji in na Ognjeni zemlji. Ko tako mrzlo piha, ne moreš nič. Biti zunaj je muka, ker te zebe, težko je kuhati in tako sva potem vse počela v avtu: kuhala, pomivala posodo, se preoblačila, si umivala zobe …
V Torres del Paine naju je skoraj odpihnilo, tako zelo je pihalo.
Česa sva se naučila?
Katarina: vožnje tega najinega avta. Zgubila sem strah pred vožnjo po relativno ozkih cestah po Patagoniji z močnim bočnim vetrom. Sedaj si tudi že upam prehitevati tovornjake na takih cestah J
Še vedno sicer največ vozi Rok, ampak sedaj tudi jaz že bolj pogumno sedem za volan
Rok: da se ljudje vedno radi pritožujemo. V Patagoniji naju je zeblo in čeprav je bila pokrajina noro lepa, sva se pritoževala zaradi vremena, zaradi mraza in vetra. Sedaj, ko sva na poti v toplejše kraje se že pritožujeva nad vročino in komarji. Idealno verjetno ni nikjer 🙂
Koliko sva v tem mesecu zapravila?
Celoten strošek preteklega meseca je 1833€. Strošek je nekoliko višji zaradi predrte gume, menjave in nakupa nove. Deloma pa sva si še urejala avto. Upava, da se te vzdrževalni stroški počasi umirijo.
Za potovanje po Argentini (2 tedna) in Čilu (2 tedna)
- za hrano 401€ (sploh ne vem, kdaj in kje porabiva ves ta denar)
- za bencin in cestnine 657€
- za prenočišča 159€
- za vstopnine 223€
- za avto, menjavo gume in potrebno opremo 307€
- in za ostale drobnarije, sim kartice, darila za domov … pa še 79€
Po zaključku potovanja po Patagoniji in Ognjeni zemlji sva začela z »maratonom« proti Buenos Airesu. Vsak dan prevoziva ogromno razdaljo ob argentinski vzhodni obali, ki je precej pusta in nezanimiva. Še nekaj dni in prideva na toplo! Po skoraj 2 mesecih hladnega vremena se izredno veseliva poletja, vročine, morja, kopanja in plezanja. V Buenos Airesu se bova ustavila za par dni, se podružila s Slovenci nato pa nadaljevala z vožnjo. Sledi potovanje preko Urugvaja do Ria de Janeira, kjer že imava kupljene karte za KARNEVAL!
