Višinska bolezen je nekaj, s čimer se v Evropi praktično ne srečamo, v državah Južne Amerike ter Osrednje Azije pa nas lahko kaj hitro doleti. Gre za sicer še ne popolnoma razumljeno bolezensko stanje, ki ga povzroči neprilagojenost našega telesa na visoke nadmorske višine. Za visoko nadmorsko višino se smatrajo kraji nekje nad 3000m. Tako visoko pa ležijo številni kraji po celotni Južni Ameriki: sever Čila in sever Argentine, zahodna Bolivija, osrednji del Peruja, kjer po celotni dolžini potekajo Andi, osrednji del Ekvadorja, Kolumbije ter zahodni del Venezuele. V Osrednji Aziji pa so to predeli severnega Pakistana, Nepala, Tibeta, severne Indije, Tadžikistana, Kirgizistana, Butana …
V teh krajih je koncentracija kisika že občutno nižja, kot smo je vajeni in naše telo lahko na to reagira na različne načine. Nekomu ne bo nič hudega, medtem, ko bo nekdo drug trpel za simptomi višinske bolezni.
Kaj je višinska bolezen?
Biološki mehanizmi, ki stojijo za simptomi niso popolnoma razumljeni, a v glavnem gre za pomanjkanje kisika v telesu. Poznamo več stopenj višinske bolezni: akutna višinska bolezen je najbolj pogosta oblika, ki jo popotniki doživimo in tudi najblažja. Če simptomov ne začnemo lajšati, lahko pride do pljučnega edema ali do celebralnega edema, ki je lahko usoden.
V osnovi gre za to, da je koncentracija kisika v vdihanem zraku opazno nižja od tiste, ki jo je naše telo navajeno. Rdeče krvničke so celice v krvi, ki prenašajo kisik do organov. Telo se na pomanjkanje kisika odzove tako, da začne s povečano proizvodnjo rdečih krvničk – s tem si želi zagotoviti, da bo vsaka molekula kisika res vezana na celico in dostavljena v organe. Ampak to pomeni tudi gostejšo kri, kar je gotovo eden izmed razlogov za simptome višinske bolezni. Obstaja še veliko drugih razlag, ampak nobena ne razloži celotnega dogajanja v telesu do potankosti.
Celotni altiplano je na višini okoli 3500m – 4500m. Altiplano pa se razteza od Peruja, preko Bolivije do Čila in Argentine.
Simptomi višinske bolezni
Najprej je treba povedati, da ni nobenega pravila, kdo bo trpel hujše težave na visoki nadmorski višini. Kondicija ali mišična masa tu ne igrata nobene vloge. Načeloma velja, da ljudje, ki živijo nižje, občutijo večje težave. Torej, recimo nekdo, ki živi na koroški visokogorski kmetiji na približno 1000m, bi imel gotovo manjše težave, kot pa jaz – Ljubljančanka, vajena naših 300m nadmorske višine.
Simptomi akutne višinske bolezni:
- Glavobol
- Lovljenje sape že ob najmanjši fizični aktivnosti (kot npr. hoja po stopnicah)
- Povišan srčni utrip
- Omotičnost
- Slabost, včasih tudi bruhanje
- Izguba apetita
- Zbujanje med spanjem zaradi dušečega občutka
Normalno te simptomi izzvenijo po 2-3 dneh, če se aklimatiziramo pravilno.
Simptomi cerebralnega edema:
Akutna višinska bolezen lahko napreduje v celebralni edem, ki se navadno pojavi skupaj s pljučnim edemom. Na srečo je ta oblika dokaj redka. A vseeno, velja poznati simptome in reagirati, ko je potrebno. Torej, simptomi cerebralnega edema:
- Obnašanje, kot da je človek pijan
- Zmedenost
- Težave pri govoru
- Težave z orientacijo in ravnotežjem
- Nesposobnost normalne hoje, človek se opoteka
Če se pojavijo ti simptomi, se je treba takoj spustiti! Smrt lahko nastopi v 24h po pojavu simptomov, zato se s tem res ni za hecati.
Simptomi pljučnega edema:
Pljučni edenm se lahko pojavi kot napredovanje višinske bolezni, skupaj s celebralnim edemom ali pa samostojno, brez predhodnih težav.
- Suh, dražeč kašelj
- Stiskanje v pljučih
- Nespečnost
- Kratka sapa tudi med mirovanjem
Tudi v tem primeru se je potrebno takoj spustiti. Smrt v primeru pljučnega edema nastopi še hitreje kot v primeru cerebralnega edema!
Kako preprečiti višinsko bolezen?
Dvigujte se postopoma
Prvo in najbolj pomembno pravilo je, da je treba višino pridobivati postopoma. Vzpon iz nižin na 4000m v enem dnevu definitivno ni dobra ideja. Treba se je dvigati počasi, vmes pa počitvati. Prvi dan se lahko dvignemo maksimalno na približno 3000m, potem pa nekaj dni mirujemo in se počasi privajamo na višino. Dajte svojemu telesu čas. Če boste preveč hiteli, boste imeli lahko pokvajene počitnice. Torej, šele po približno 3 dneh na taki višini se lahko dvignemo, a spet ne za več kot pa 700m na dan. To imejte v mislih, ko boste planirali potovanje v države, kjer je nevarnost višinske bolezni prisotna. Več o nadmorski višini za vsako državo v Južni Ameriki lahko najdeš na tejle povezavi – tam sva potovala res dolgo časa in se dodobra spoznala z višinsko boleznijo.
Prenočišče naj bo na nižjih legah
Drugo pravilo je, da, tudi če gremo čez dan na visoke nadmorske višine, se je pametno nato spustiti. Ko spimo se nam namreč srčni utrip umiri, kar pomeni še počasnejše potovanje kisika do organov in posledično več težav z višino. Zato iščite nastanitve tako, da niso previsoko. Midva sva sprva vedno gledala, da nisva spala na več kot 3000m, tudi če sva šla čez dan a več kot 4000m. Ko sva bila počasi aklimatizirana, pa sva kraj prenočevanja postopoma dvigovala.
Veliko pijte!
Dehidracija je pogosti sopotnik višinske bolezni, zato imejte v mislih, da ko se dvigujete na visoke nadmorske višine, tudi veliko pijte. Ko sva se recimo peljala preko prelaza Paso Sico med Argentino in Čilom, ki je na višini 4500m, sva do vrha prelaza vsak popila vsaj 1L vode. Pametno je piti tudi kakšne izotonične napitke, ki pomagajo pri ohranjanju ravnovesja mineralov v telesu in preprečujejo dehidracijo. Tu je nama zelo pomagal kakšen Gatorade ali pa Isostar. Tudi Coca Cola pomaga, če ni drugega na voljo. Ali pa jabolčni sok in malo soli.
Kokin čaj
Koka! Večina ljudi jo povezuje s pridelavo kokaina, a v Južni Ameriki jo domačini uporabljajo za lajšanje višinske bolezni. Žvečenje listov, premešanih z nečim bazičnim (recimo sodobikarbono) daje stimulativen (poživljajoč) učinek. Nama žvečenje listov ni bilo okusno, zato sva se rajši posluževala kokinega čaja, ki je znan po tem, da blaži simptome višinske bolezni. Narediti se ga da iz suhih kokinih listov, ki se jih nareže in namoči v vreli vodi, ali pa se v trgovini kupi čaj v vrečki. Odvisno od države, kaj je lažje dostopno – listi ali čaj v vrečkah. V Argentini recimo so prodajali le kokine liste (cena je bila 1eur oz. 40 pesov za 100g listov), v Čilu je koka prepovedana in je sploh ne morete kupiti pa tudi rajši je ne poskušajte »prešvercati« v državo, ker imate lahko hude težave. Ostale države, torej Bolivija, Peru, Ekvador pa imajo vse dokaj dobro založene trgovine, sploh kar se tiče kokinega čaja. Videla sva tudi kokine bonbone!
Torej, brez slabe vesti lahko pijete kokin čaj, ne boste »zadeti«, le morda bo glavobol popustil.
Jejte dobro, močno hrano in recite “Ne” alkoholu
Telo na višini potrebuje še več energije, da se bori s pomanjkanjem kisika, zato potrebuje kvalitetno hrano. Torej, dieto na stran. Privoščite si polnovredne obroke, kosmiče, sadje, kakšno kvinojino juho (tipična za Bolivijo in okolico) itd. Uživanje alkoholnih pijač in tudi kave na taki višini še hitreje privede do dehidracije, zato se jim izogibajte vsaj prvih nekaj dni.
Kako zdraviti višinsko bolezen?
Enotnega zdravila za višinsko bolezen ni. Če se pojavijo simptomi akutne višinske bolezni, se priporoča mirovanje (ne nadaljujte z vzponom), veliko je treba piti, predvsem izotoničnih pijač, glavobol pa se lahko lajša s katerim izmed spodaj naštetih zdravil. Če se simptomi ne umirijo oz. še napredujejo, pa je edino “zdravilo” spust.
Zdravila za lajšanje višinske bolezni
Aspirin
Za lajšanje težav, predvsem glavobola, je pametno imeti pri roki kakšen Aspirin. Namreč to zdravilo ima kot stranski učinek navedeno redčenje krvi, kar posledično sprosti glavobol. Midva sva uporabljala žvečljive tablete Aspirin Direkt in so res hitro pomagale.
Diamox/Edemox (acetozolamid)
Diamox (zdravila učinkovina acetozolamid) je zdravilo za zmanjševanje pritiska v očeh. Pri nas se ga dobi le na recept, v tujini pa kakor kje. V eni lekarni v Čilu sem ga lahko kupila, v drugi (par sto metrov stran) pa mi ga brez recepta niso želeli prodati. V Nepalu se recimo tole dobi v vsaki trafiki. Kakorkoli, posvetujte se z zdravnikom preden začnete jemati to zdravilo. Je močnejše in je primerno za višje nadmorske višine oz. za primere, ko se dvignete (pre)hitro. Midva sva ga recimo vzela preden sva šla na 6000m v Boliviji ter tekom trekinga v Nepalu, ko sva se prvi dan dvignila iz nižin na 3200m.
Jemlje se načeloma polovico tablete (ena tableta vsebuje 250mg, torej se vzame 125mg) 2x na dan. Začne se 24h pred prihodom na višino. Nadaljevati je treba cel čas, ko smo na višini in potem navadno še en dan po spustu. Moram pa opozoriti, da sem se jaz prvič po teh tabletah precej slabo počutila (slabost, omotičnost), tako da morda niso za vsakega. Drugič pa sem jih dobro prenašala. Le hecne stranske učinke imajo: mravljinčenje v dlaneh, stopalih in po obrazu.
Kisik v pločevinki
Zelo uporabna stvar je tudi kisik v pločevinki. To ni tista prava, velika kisikova bomba, pač pa manjša, lahka pločevinka, v katero je stisnjen kisik. Namenjena je ravno za trekinge. V primeru, da vam zmanjkuje kisika, ne morete dihati, naredite nekaj vdihov čistega kisika in ste kot rožica! 😉 Ok, to ravno ne, pomaga pa gotovo. Preverjeno 😉
Ventolin
Deloma pomaga tudi Ventolin. To je tista »pumpica«, ki jo imajo astmatiki. Ventolin poveča kapaciteto pljuč na maksimum in tako pomaga telesu, da res izkoristi ves vdihan kisik. Za Roka sta bila dva vpiha Ventolina pred vzponom na Uturunku dovolj, da je prišel na 6000m visok vulkan Uturunku še pred vodičem 🙂
V primeru, da simptomi ne popustijo oz. se stopnjujejo, se je nujno treba spustiti. V takem primeru pozabite na svoje potovalne plane, pojdite v nižje ležeče kraje in počakajte, da se stanje normalizira. Ne podcenjujte višinske bolezni, ker je lahko usodna.
Srečno pot vam želiva in čim manj težav z višino 😉