Višinska bolezen – kako jo preprečiti?

Višinska bolezen je nekaj, s čimer se v Evropi praktično ne srečamo, v državah Južne Amerike pa nas lahko kaj hitro doleti. Gre za sicer še ne popolnoma razumljeno bolezensko stanje, ki ga povzroči neprilagojenost našega telesa na visoke nadmorske višine. Za visoko nadmorsko višino se smatrajo kraji nekje nad 3000m. Tako visoko pa ležijo številni kraji po celotni Južni Ameriki: sever Čila in sever Argentine, zahodna Bolivija, osrednji del Peruja, kjer po celotni dolžini potekajo Andi, osrednji del Ekvadorja, Kolumbije ter zahodni del Venezuele.

V teh krajih je koncentracija kisika že občutno nižja, kot smo je vajeni in naše telo lahko na to reagira na različne načine. Nekomu ne bo nič hudega, medtem, ko bo nekdo drug trpel za simptomi višinske bolezni.

severna Argentina, prelaz na 4600m

Nekoliko omotično (zaradi pomanjkanja zraka) zmagoslavje na vrhu prelaza. 4600m, osvojenih!

Kaj je višinska bolezen?

Biološki mehanizmi, ki stojijo za simptomi niso popolnoma razumljeni, a v glavnem gre za pomanjkanje kisika v telesu. Poznamo več stopenj višinske bolezni: akutna višinska bolezen je najbolj pogosta oblika, ki jo popotniki doživimo in tudi najblažja. Če simptomov ne začnemo lajšati, lahko pride do pljučnega edema (2. stopnja) ali še hujše do celebralnega edema (3. stopnja), ki je lahko usoden.

V osnovi gre za to, da je koncentracija kisika v vdihanem zraku opazno nižja od tiste, ki jo je naše telo navajeno. Rdeče krvničke so celice v krvi, ki prenašajo kisik do organov. Telo se na pomanjkanje kisika odzove tako, da začne s povečano proizvodnjo rdečih krvničk – s tem si želi zagotoviti, da bo vsaka molekula kisika res vezana na celico in dostavljena v organe. Ampak to pomeni tudi gostejšo kri, kar je gotovo eden izmed razlogov za simptome višinske bolezni. Obstaja še veliko drugih razlag, ampak nobena ne razloži celotnega dogajanja v telesu do potankosti.

lame v andih

Celotni altiplano je na višini okoli 3500m – 4500m. Altiplano pa se razteza od Peruja, preko Bolivije do Čila in Argentine.

Simptomi višinske bolezni

Najprej je treba povedati, da ni nobenega pravila, kdo bo trpel hujše težave na visoki nadmorski višini. Kondicija ali mišična masa tu ne igrata nobene vloge. Načeloma velja, da ljudje, ki živijo nižje, občutijo večje težave. Torej, recimo nekdo, ki živi na koroški visokogorski kmetiji na približno 1000m, bi imel gotovo manjše težave, kot pa jaz – Ljubljančanka, vajena naših 300m nadmorske višine.

ženska hodi proti masivu Condoriri, Bolivija

Proti masivu Condoriri. Višina 4600m.

Pa poglejmo simptome akutne višinske bolezni:

  • Lovljenje sape že ob najmanjši fizični aktivnosti (kot npr hoja po stopnicah)
  • Povišan srčni utrip
  • Glavobol
  • Omotičnost
  • Slabost
  • Zbujanje med spanjem zaradi dušečega občutka

Če to napreduje v pljučni edem se pojavijo še naslednji simptomi:

  • Suh, dražeč kašelj
  • Bruhanje
  • Stiskanje v pljučih
  • Težave z orientacijo in ravnotežjem
  • Nespečnost
  • Kratka sapa tudi med mirovanjem
  • Močan glavobol, ki ga Aspirin ne odpravi

 

Kako preprečiti višinsko bolezen?

Dvigujte se postopoma

Prvo in najbolj pomembno pravilo je, da je treba višino pridobivati postopoma. Vzpon iz nižin na 4000m v enem dnevu definitivno ni dobra ideja. Treba se je dvigati počasi, vmes pa počitvati. Prvi dan se lahko dvignemo maksimalno na približno 3000m, potem pa nekaj dni mirujemo in se počasi privajamo na višino. Dajte svojemu telesu čas. Če boste preveč hiteli, boste imeli lahko pokvajene počitnice. Torej, šele po približno 3 dneh na taki višini se lahko dvignemo, a spet ne za več kot pa 700m na dan. To imejte v mislih, ko boste planirali potovanje v države Južne Amerike. Več o nadmorski višini za vsako državo v Južni Ameriki pa piše na koncu objave.

ženska in moški pred rainbow mountain

Rainbow mountain v Peruju, nad 5000m.

Prenočišče naj bo na nižjih legah

Drugo pravilo je, da, tudi če gremo čez dan na visoke nadmorske višine, se je pametno nato spustiti. Ko spimo se nam namreč srčni utrip umiri, kar pomeni še počasnejše potovanje kisika do organov in posledično več težav z višino. Zato iščite nastanitve tako, da niso previsoko. Midva sva sprva vedno gledala, da nisva spala na več kot 3000m. Ko sva bila počasi aklimatizirana, pa sva kraj prenočevanja postopoma dvigovala. Najvišje sva spala na 4400m. Ampak to je bilo že po 1 mesecu potovanja po zelo visokoležečih krajih.

šotor in toyota 4runner v patagoniji

Prenočevati je pametno na nižjih legah. Vsaj dokler nismo res dobro aklimatizirani.

Veliko pijte!

Dehidracija je pogosti sopotnik višinske bolezni, zato imejte v mislih, da ko se dvigujete na visoke nadmorske višine, tudi veliko pijte. Ko sva se recimo peljala preko prelaza Paso Sico med Argentino in Čilom, ki je na višini 4500m, sva do vrha prelaza vsak popila vsaj 1L vode. Pametno je piti tudi kakšne izotonične napitke, ki pomagajo pri ohranjanju ravnovesja mineralov v telesu in preprečujejo dehidracijo. Tu je nama zelo pomagal kakšen Gatorade oz. njegovi ekvivalenti.

cesta proti vulkanom, Čile

Paso Sico, ko greš iz San Pedra de Atacama (2800m) na 4000m

Kokin čaj

Koka! Večina ljudi jo povezuje s pridelavo kokaina, a v Južni Ameriki jo domačini uporabljajo za lajšanje višinske bolezni. Žvečenje listov, premešanih z nečim bazičnim (recimo sodobikarbono) daje stimulativen (poživljajoč) učinek. Nama žvečenje listov ni bilo okusno, zato sva se rajši posluževala kokinega čaja, ki je znan po tem, da blaži simptome višinske bolezni. Narediti se ga da iz suhih kokinih listov, ki se jih nareže in namoči v vreli vodi, ali pa se v trgovini kupi čaj v vrečki. Odvisno od države, kaj je lažje dostopno – listi ali čaj v vrečkah. V Argentini recimo so prodajali le kokine liste (cena je bila 1eur oz. 40 pesov za 100g listov), v Čilu je koka prepovedana in je sploh ne morete kupiti pa tudi rajši je ne poskušajte »prešvercati« v državo, ker imate lahko hude težave. Ostale države, torej Bolivija, Peru, Ekvador pa imajo vse dokaj dobro založene trgovine, sploh kar se tiče kokinega čaja. Videla sva tudi kokine bonbone!

Torej, brez slabe vesti lahko pijete kokin čaj, ne boste »zadeti«, le morda bo glavobol popustil.

moški z vrečko kokinih listov

Kokini listi, ki sva jih kupila v Argentini, preden sva šla prvič nad 3000m.

Jejte dobro, močno hrano in recite “Ne” alkoholu

Telo na višini potrebuje še več energije, da se bori s pomanjkanjem kisika, zato potrebuje kvalitetno hrano. Torej, dieto na stran. Privoščite si polnovredne obroke, kosmiče, sadje, kakšno kvinojino juho (tipična za Bolivijo in okolico) itd. Uživanje alkoholnih pijač in tudi kave na taki višini še hitreje privede do dehidracije, zato se jim izogibajte vsaj prvih nekaj dni.

 

Zdravila

Aspirin

Za lajšanje težav, predvsem glavobola, je pametno imeti pri roki kakšen Aspirin. Namreč to zdravilo ima kot stranski učinek navedeno redčenje krvi, kar posledično sprosti glavobol. Midva sva uporabljala žvečljive tablete Aspirin Direkt in so res hitro pomagale.

Diamox

Diamox (zdravila učinkovina acetozolamid) je zdravilo za zmanjševanje pritiska v očeh. Pri nas se ga dobi le na recept, v tujini pa kakor kje. V eni lekarni v Čilu sem ga lahko kupila, v drugi (par sto metrov stran) pa mi ga brez recepta niso želeli prodati. Kakorkoli, posvetujte se z zdravnikom preden začnete jemati to zdravilo. Je močnejše in je primerno za višje nadmorske višine. Midva sva ga recimo vzela preden sva šla na 6000m. Jemlje se načeloma eno tableto (250mg) na 12 ur, z začetkom 24h pred prihodom na višino. Nadaljevati je treba cel čas, ko smo na višini in potem navadno še en dan po spustu. Moram pa opozoriti, da sem se jaz po teh tabletah precej slabo počutila (slabost, omotičnost), tako da morda niso za vsakega.

off road vožnja po argentinki puni

Pampa Carachi, najin prvi dvig nad 3000m in prvi glavoboli

Oxyshot

Oxyshot je pločevinka kisika, namenjena za trekinge na višini. V primeru, da vam zmanjkuje kisika, ne morete dihati, naredite nekaj vdihov čistega kisika in ste kot rožica! 😉

Ventolin

Deloma pomaga tudi Ventolin, to je tista »pumpica«, ki jo imajo astmatiki. Ventolin poveča kapaciteto pljuč na maksimum in tako pomaga telesu, da res izkoristi ves vdihan kisik. Za Roka sta bila dva vpiha Ventolina pred vzponom na Uturunku dovolj, da je prišel na 6000m visok vulkan Uturunku pred vodičem 🙂

moški na vrhu vulkana Uturunku

Zmagovalec Rok. Prvi je bil na vrhu Uturunka, 6020m

 

V primeru, da simptomi ne popustijo oz. se stopnjujejo, se je nujno treba spustiti. V takem primeru pozabite na svoje potovalne plane, pojdite v nižje ležeče kraje in počakajte, da se stanje normalizira. Ne podcenjujte višinske bolezni, ker je lahko usodna.

 

Za konec pa še nekaj nasvetov za lažje prilagajanje na višino v državah Južne Amerike:

Čile

V Čilu so visokoležeči vsi obmejni kraji z Bolivijo in severna meja z Argentino. Večina popotnikov bo za izhodišče raziskovanja severnega Čila izbrala San Pedro de Atacama. Ta kraj je na višini 2800m in je odličen za nekajdnevno aklimatizacijo. Raziskujte bližnjo Valle de la Luna, Valle de la Marte in laguno Cejar, potem pa se lahko odpravite na izlet do »Lagunas Altiplanicos« oz do gejzirjev Tatio, ki so že preko 4000m visoko.

vulkan in vikunje v puščavi Atacama

Vulkani, lagune, slana jezera … to je puščava Atacama

Argentina

Tudi za Argentino velja, da so visokoležeči kraji ob meji s Čilom in Bolivijo. Izhodišče tu je Salta, ki pa je na višini le 1800m in kot taka ni ravno primerna za pravo aklimatizacijo. Smiselno je prvi premik narediti do kraja Purmamarca na višini 3000m, od tam pa potem lahko delate dnevne izlete do Salinas Grandes ali Humahuace, ki so že konkretno preko 4000m.

Ojo del Mar v Salinas Grandes

Ojo del Mar (morsko oko) je naravni bazen sredi Salinas Grandes.

Bolivija

Joj, Bolivija – tu je navadno največ težav z višinsko boleznijo. Celotna zahodna Bolivija namreč leži na vsaj 3000m, večinoma pa še veliko več kot to. Torej, če prihajate iz Slovenije (ali drugih nižjeležečih krajev), je najbolj smiselno izbrati letališče Santa Cruz, ki leži v tropskem delu Bolivije. Od tam pa se postopoma dvigujte proti ostalim, višjim krajem. Sucre bo verjetno prvi naslednji kraj, ki je že na višini 2800m, dalje je Potosi na 4000m, Salar de Uyuni je le na 3600m, Laguna Route pa je od 4300m pa do 3600m. La Paz se razprostira na višini od 3600m do 4200m, jezero Titikaka pa na 3800m. Zadnja naj bo Sajama, nacionalni park na višini 4200m.

Odsev na Salar de Uyuni

Salar de Uyuni, odsev na vodi je preprosto waw!

Peru

V Peruju se višine spet malo »umirijo« – če jih primerjamo z Bolivijo. Kdor pa pride direktno v Peru, pa bo prav gotovo imel nekaj težav z višino. Lima, glavno mesto Peruja in navadno odskočna deska za raziskovanje države namreč leži ob morju. Večina turistov bo hitro želela v Cusco, od koder bo potem raziskovala okoliške inkovske izkopanine. Mesto Cusco je na 3300m, Ollayatambo in preostala Sveta dolina Inkov (Valle Sagrado) pa je na 2800m, Machu Picchu samo na 2400m, kar je že zelo normalno. Torej, spet velja pravilo: počasi! Najprej si oglejte Valle Sagrado (ni slaba ideja, če si prenočišče poiščete tam in ne v Cuscu), potem Machu Picchu, šele potem nadaljujte dalje v okoliščke gore. Npr. slavna Rainbow mountain ima vrh na kar 5130m! Prav tako je visoko ležeča tudi Laguna Huamantay, Ausangate trek je izredno naporen ravno zaradi visoke nadmorske višine, saj se spi tudi na 5000m! Tja se odpravite šele potem, ko si boste pogledali ves Cusco in njegovo širšo okolico. Proti severu so v Peruju še ene čudovite gore: Cordiliera Blanca, ki je tudi vsa na visoki nadmorski višini. Izhodišče, kraj Huaraz je na 3000m, vse lagune za trekinge pa so že nad 4000m.

perujska ženska s čredo ovac in gorami v ozadju

Vsakodnevno življenje v Sacred Valley, na višini vsaj 3000m

Ekvador

Če boste prileteli v Ekvador, boste pristali v Quitu, ki je na višini okoli 2800m. To je ravno prav za aklimatizacijo. Preživite par dni v glavnem mestu in njegovi okolici, preden se odpravite na kakšen treking recimo na vulkan Pichincha (4500m), do lagune Quilotoa ali pa v nacionalni park Cotopaxi (3500m). V Ekvadorju so gore že zelo »ozke«, kar pomeni, da boste hitro prišli z ene strani na drugo in zato ni toliko izpostavljenosti visoki višini, razen seveda, če greste na treking oz. vzpon na konkreten vulkan.

avto pod vulkanom Cotopaxi

Pod vulkanom Cotopaxi

Kolumbija in Venezuela imata visoko ležečih krajev bistveno manj, zato ne bom posebaj poudarjala, kako in kaj. Zlato pravilo, ki velja povsod: dvigujte se počasi. Ne glede na to, v kateri državi, na katerem koncu sveta ste. Ko ste na višini nad 3000m, ste izpostavljeni tveganju za višinsko bolezen, ki pa ne samo da ni prijetna, lahko je zelo nevarna.

Srečno pot vam želiva in čim manj težav z višino 😉

Preberi si še

Napiši nama svoje mnenje :)

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!
NE ZAMUDI NOVE OBJAVE
ENKRAT NA TEDEN BOŠ DOBIL OBVESTILCE O NOVIH OBJAVAH
Pošlji
Izpišeš se lahko kadarkoli.
close-link