Japonska hrana, ki jo moraš poiskusiti

414

Japonska je poznana tudi kot kulinarična destinacija. Večina je verjetno že slišala za suši, pa kakšne “nudle” (rezance) v juhi, ramen, morda za čaj matcha … Če ste vsaj malo gurmani, bo potovanje na Japonsko pravo doživetje. Za naju je gotovo bilo. Midva ponavadi na potovanjih veliko kuhava sama in greva le nekajkrat v kakšno restavracijo, poskusit tipično jed. Na Japonskem pa je bilo ravno obratno. Večino časa sva jedla japonsko hrano, kuhala sva veliko manj. Japonska hrana je res okusna in v času najinega potovanja je bila tudi precej ugodna. Tule pa sem naštela japonske jedi, ki sva jih poskusila in bi jih priporočala tudi vam.

Japonska hrana, ki jo moraš poskusiti

Onigiri

Onigiri je verjetno prva japonska hrana, s katero popotniki pridejo v stik. Onigiri so namreč riževi trikotniki, ki se jih dobi v vsaki trgovini (convenience store). Predstavljajte si naše trikotne sendviče. Oblika je enaka, le da je namesto kruha okoli in okoli riž, v notranjosti pa je nek nadev. Lahko je slan, lahko je tudi sladek, ampak večinoma so slani. Okoli pa je ta riž ovit s posušeno morsko travo. Morda zveni čudno tole, ampak je v večini primerov dobro 🙂 . Onigiri je poceni in okusna jed, praktična za po poti oz. za malico sredi dneva.

Suši (sushi)

Sushi (po slovensko suši) je verjetno najbolj poznana japonska hrana. Gre za surovo ribje meso, pogosto zavito v riž in sloj posušene morske trave, lahko pa je tudi v kakšni drugi obliki. Podverzija sušija je sašimi (sashimi), kjer pa ješ samo surovo ribo, brez riža oz. drugih dodatkov. Pri sušiju je izrednega pomena to, da je riba sveža, potem je okusna. Če sem odkrita, nama surovo ribje meso nekako ni šlo najlažje po grlu navzdol. Sva poskusila, ampak je bilo enkrat dovolj 🙂 Je bila pa sama izkušnja sušija zanimiva, saj sva šla v restavracijo, kjer suši dobiš na tekočem traku. Več o tem preberi tule: Suši na tekočem traku v Tokiu.

Ramen

Ramen je japonska juha, ki pa v osnovi izvira iz Kitajske. Obstaja res veliko vrst ramna – praktično vsaka regija, morda celo vsako mesto ima svoj okus. Midva sva ramen jedla v Fukuoki na otoku Kjušu, kjer je ramen juha iz svinjskih kosti, zraven pa dobiš rezance (pšenične rezance), koščke svinjine, kakšno morsko travo, jajce in še kaj … Ta ramen je bil tak res gost, kremast in tudi res okusen. Kje točno sva jedla ta ramen, piše tukaj: Najboljši ramen v Fukuoki.

Okonomijaki

Okonomijaki (okonomiyaki) so pa tista japonska hrana oz. jed, po kateri se nama še danes cedijo sline. V prevodu okonomijaki pomeni “kar si želiš, spečeno”. Razlikujejo se glede na regijo (kot skoraj vse jedi). Midva sva to japonsko jed poskusila v Hirošimi in pisala bom o teh. Okonomiyaki v Hirošimi so sestavljeni iz plasti umešanega jajca, čez pa potem pridejo rezanci, zelje, svinjina, okonomijaki-omaka in še kakšna stvar po želji. Kot neke vrste križanec med omleto in burgerjem. In res noro dobro, njam! Če želite poskusiti točno te okonomijakije, si tule preberite, kje sva jih jedla.

Kobe beef (govedina kobe)

Japonska je zelo “mesna” država, namreč veliko jedi je iz mesa. Zato verjetno ni nič presenetljivega, da imajo tudi izvrstno govedino. Kot taka “top of the top” govedina velja Kobe beef (govedina kobe) in Hida beef (govedina hida). Midva sva šla poskusit zrezek iz govedine kobe in lahko poveva, da je bil odličen. No, ne samo zrezek, ampak cela večerja je bila prava dogodivščina. Vso hrano je kuhar pripravil direktno pred nama in iz tega naredil celo predstavo. Če imate priložnost (in če ste mesojedci), si privoščite eno tako večerjo. Ni najcenejša, ampak se pa splača. Midva sva govedino kobe poskusila v Osaki v Noda Steakhouse, za govedino hida, pa je pravi kraj Takayama.

Udon noodle soup (juha z udon rezanci)

Udon je vrsta japonskih rezancev. Narejeni so iz pšenične moke in so nekoliko debelejši od npr. naših rezancev (ali pa tudi od rezancev, ki so v ramnu). Udon rezance navadno dobimo v juhi, narejeni iz sojine omake in še kakšne druge začimbe. V juhi je pogosto recimo tempura (ocvrta riba), jajce in še kakšna zelenjava. Midva sva tole juho z udon rezanci poskusila v eni čisto lokalni restavraciji na obrobju Takayame in že samo doživetje je bilo nekaj čisto posebnega. Kot se za Japonsko spodobi, dobiš poleg juhe le palčke. Kako torej poješ juho? Jah, s palčkami poloviš rezance in jih glasno posrebaš, ko pa ostane samo juha, pa primeš skledo in juho popiješ.

Wasabi burger

Wasabi je japonska vrsta hrena. Zelo zanimivo je videti, kako wasabi raste, saj je kar se tega tiče res nekaj posebnega. Namreč, wasabi raste kar v reki. Ne potrebuje zemlje, pač pa raste v produ v plitki reki oz. potoku. Okus rahlo spominja na naš hren, le da je manj oster oz. da tisti pekoči občutek traja čisto malo časa. Daio wasabi farm se nahaja v bližini kraja Matsumoto in tam tudi strežejo vso možno hrano z wasabijem. Midva sva poskusila wasabi burger, kar je bil pač burder z veliko wasabija in malo mesa. Dobro, predvsem zaradi okusa po wasabiju.

Taiyaki ribice

Čeprav je v imenu beseda riba, pa tole ni ribja jed, pač pa sladica. Ki pa je v obliki ribe. Taiyaki riba je značilna za Osako, tam to sladico prodajajo na ulici v centru mesta. Gre za biskvit, v sredini pa je nek sladek nadev. Midva sva imela na izbiro jabolčni nadev ali sladek fižolov nadev. Fižol kot sladica nama je deloval malo sumljivo, zato sva rajši izbrala jabolčni nadev. In bilo je dobro 🙂

Momidžimandži (momijimanji)

Momidži (angleški zapis je momiji) je japonsko ime za jesenske rdeče javorjeve listke. In ker je jesen in njene barve na Japonskem kar velika stvar, so v čast rdečim javorjevim listkom na drevesih naredili še sladico. Momidžimandži je torej sladica v obliki javorjevega listka. Po okusu pa je pravzaprav zelo podobna prej omenjenim taiyaki ribicam. Torej, biskvit z nekim sladkim polnilom. Največ sva jih videla na prodaj na otoku Mijadžima (Miyajima).

Mochi (moči)

Mochi je japonska sladica, ki jo je pravzaprav težko opisati. Ampak je pa dobra :). Torej, mochi je narejen iz neke riževe mase, ki jo tekom priprave res konkretno premlatijo. Ne govorim o mesenju testa, ker to je dobesedno mlatenje. Maso dajo na lesen podstavek (kot neke vrste štok), vzamejo v roke ogromna lesena kladiva in z vso močjo tolčejo po tej masi. Potem naredijo manjše krogle, jih napolnijo s sladko fižolovo maso ter povaljajo v sojinih drobtinah. In tako nastane mochi. Tisto mlatenje pa se da videti v mestu Nara. Priporočava!

Japonski sladoledi

Na Japonskem imajo tudi vse sorte sladoledov. Osnova je točen sladoled, potem pa mu dodajajo različne okuse. Najpogosteje sva videla matcha (zeleni čaj) sladoled, poskusila pa sva tudi soba sladoled (sladoled z okusom in dodatkom ajde), kostanjev sladoled (ker je bila ravno sezona kostanja), wasabi sladoled … Sami zanimivi, a dobri okusi. Še en sladoled nama je ostal v spominu: vanilijev sladoled s sojino omako. Kot si pri nas nekateri dodajo bučno olje čez vanilijev sladoled, tako na Japonskem dodajo sojino omako. Tudi zanimivo!

Matcha tea (japonski zeleni čaj)

Na Japonskem je zelo popularen čaj matcha (matča). Gre za zeleni čaj v prahu, ki ga zmešaš z vročo vodo in dobiš tak gost zeleni čaj. Ampak na Japonskem so šli še nekaj korakov dlje. Prvi je bolj tradicionalen in so iz tega čaja naredili celo čajno ceremonijo. To pomeni, da je pitje čaja prav poseben obred, ki traja precej dolgo in vključuje veliko pravil, besed in gibov, ki jih moraš opraviti (oz. izreči).

Po drugi strani pa so šli korak naprej tako, da lahko iz matche dobiš praktično vse. Čokolada z okusom matche, sladoled z okusom matche, napolitanke z matcho, proteinske ploščice z matcho … pač, katera koli sladica obstaja na Japonskem, je najbrž tudi v verziji z matcho.

Sake

Sake je japonsko riževo vino. Če sem čisto odkrita naju ni posebno navdušil, pač vino z malo drugačnim okusom. Bolj naju je navdušila razlaga proizvodnje sake-ja in dejstvo, da je treba riž spolirati, potem pa gre čez dva postopka fermentacije, da pridemo do končnega produkta. Torej, priporočava ogled proizvodnje, poskušina sake-ja pa je potem itak vključena ;). Kje sva si midva pogledala proizvodnjo sakeja, preberi tukaj.

Japonska hrana – zaključek

Torej, tu sem naštela vso japonsko hrano, ki je bila nama všeč in, ki sva jo poskusila. Na splošno lahko rečem, da naju je japonska hrana res navdušila, presegla vsa pričakovanja in na Japonskem sva res veliko jedla lokalno hrano (kar sicer pri nama ni navada). Uživajte na Japonskem in kaj dobrega pojejte še za naju 😉 .